Prosilec - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo
+ -Številka: 090-107/2012/4
Kategorije: Ni zahtevana informacija
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval pridobitev podatka o relaciji vožnje štirih kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis za zasedbo delovnega mesta. Prosilec je v zahtevi navedel, da v kolikor kandidat prihaja iz Ljubljane, mu zadostuje samo navedba podatka Ljubljana, če je kandidat iz Kopra, mu zadostuje podatek Koper, v kolikor je kandidat iz manjše vasi, pa naj mu organ poleg navedbe kraja, poda še podatek o pošti ali občini. Organ je po elektronski pošti prosilcu posredoval štiri poštne številke in ocenil, da je s tem zadostil zahtevi prosilca. Prosilec je zoper odgovor organa vložil pritožbo in navedel, da je odgovor organa nepopoln in da ne odraža informacij, ki so bile zahtevane. Pooblaščenec je odločil, da je bilo postopanje organa pravilno in v skladu s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, po katerem organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna. V konkretnem primeru bi prosilec lahko sam na podlagi podatka o poštni številki, pridobil podatek o imenu kraja oz. naselja, saj so ti podatki javno objavljeni na spletni strani Pošte Slovenije.
ODLOČBA:
Številka: 090-107/2012/4
Datum: 28. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 4. 2012 zoper odločitev Ministrstva za pravosodje in javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-32/2012, z dne 12. 4. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločitev Ministrstva za pravosodje in javno upravo št. 090-32/2012, z dne 12. 4. 2012, se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 21. 3. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval podatek o relaciji vožnje štirih kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis za zasedbo delovnega mesta na Direktoratu za investicije in nepremičnine v Oddelku za počitniško dejavnost. Prosilec je v zahtevi navedel, da v kolikor kandidat prihaja iz Ljubljane, mu zadostuje samo navedba podatka Ljubljana, če je kandidat iz Kopra, mu zadostuje podatek Koper, v kolikor je kandidat iz manjše vasi, pa naj mu organ poleg navedbe kraja, poda še podatek o pošti ali občini.
Organ je dne 12. 4. 2012 na zahtevo prosilca odgovoril z dopisom št. 090-32/2012, s katerim mu je posredoval zahtevane podatke, in sicer poštne številke krajev, iz katerih prihajajo štirje kandidati, brez navedbe kraja.
Prosilec je dne 20. 4. 2012 pri organu vložil pritožbo zoper odločitev organa št. 090-32/2012, z dne 12. 4. 2012, v kateri je navedel, da je odgovor organa nepopoln in da ne odraža informacij, ki so bile zaprošene. Organ v svoji odločitvi ni navedel krajevnih imen krajev ali naselij pošt, ki so po navedbah prosilca nedvomno izkazani. Iz odgovora organa št. 090-32/2012, z dne 12. 4. 2012 ni mogoče ugotoviti, od kje bi se, ali se bodo neizbrani kandidati vozili na delovno mesto, kajti s tem je povezana tudi višina potnih stroškov glede oddaljenosti kraja kjer stalno prebivajo, do sedeža pošte, oz. do kraja delovnega mesta. Prosilec je navedel, da tovrstni podatek potrebuje za namen postopka ugotavljanja koruptivnega dejanja pri zaposlovanju. Prosilec je v pritožbi še navedel, da je iz odločitve organa razviden odgovor, ki je za temelj zahteve prosilca neuporaben in nezadosten.
Organ po prejemu pritožbe prosilca svoje odločitve ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-1/2012/3, z dne 24. 4. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ na podlagi vložene zahteve prosilca odgovoril z dopisom, s katerim je prosilcu posredoval poštne številke krajev, od koder prihajajo kandidati. Prosilec se z odločitvijo organa ne strinja in zatrjuje, da mu organ ni posredoval informacij, ki jih je zahteval. Prosilec se torej pritožuje zoper odločitev organa, s katero je organ prosilcu posredoval poštne številke krajev, brez navedbe imena posameznega kraja.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za pritožbo prosilca na podlagi 2. odstavka 27. člena ZDIJZ, ki določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena. V tem primeru gre torej za pritožbo, ko prosilec meni, da ni prejel informacije, ki jo je zahteval, ampak neko drugo, organ pa je na njegovo zahtevo po posredovanju želene informacije bodisi izdal negativno odločbo, bodisi sploh ni odločal (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 218).
Četrti odstavek 25. člena ZDIJZ, za razliko o ostalih določb v tem členu, ne določa načina posredovanja informacij. Predvideva namreč način ravnanja stranke v primeru, ko organ njeni zahtevi ugodi in ji posreduje informacije javnega značaja, vendar pa je prosilec mnenja, da to niso informacije, ki jih je zahteval (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214).
Na podlagi navedenega izhaja, da organ zahteve prosilca ni zavrnil, temveč mu je ugodil in mu posredoval zahtevane podatke, vendar prosilec vztraja, da informacija, ki jo je prejel, ni informacija, ki jo je zahteval. Organ je namreč prosilcu posredoval zgolj poštne številke krajev, brez navedbe imen krajev.
ZDIJZ določa, da je omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Pooblaščenec ugotavlja, da organ je zavezanec in da je torej dolžan na primeren način zagotavljati dostop do informacij javnega značaja.
Po določbi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru so zahtevane informacije nastale v zvezi z delom organa, to je v okviru izbirnega postopka za zasedbo delovnega mesta na Direktoratu za investicije in nepremičnine v Oddelku za počitniško dejavnost. Obenem ni nobenega dvoma, da organ z vsemi zahtevanimi informacijami razpolaga in da se te nahajajo v materializirani obliki. V skladu s tem Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacij javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
Nadalje je treba pojasniti, da če zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju pritožbenega postopka presojal, ali zahtevane informacije predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec po pregledu zahteve prosilca in posredovanih informacij s strani organa ugotavlja, da poštne številke krajev kandidatov v postopku za zasedbo prostega delovnega mesta, ne predstavljajo nobene izmed izjem, naštetih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Kot že navedeno, je organ prosilcu, na podlagi vložene zahteve, posredoval seznam poštnih številk, brez navedbe imen krajev ali naselij pošt. Pooblaščenec ugotavlja, da lahko vsak posameznik, ki razpolaga s podatkom o poštni številki, sam ugotovi ime kraja ali naselja pošte, ki mu ta poštna številka pripada. Pooblaščenec je po pregledu spletne strani Pošte Slovenije, ki je brezplačno na voljo vsem uporabnikom spleta, ugotovil, da ta spletna stan vsebuje seznam vseh poštnih številk, skupaj s pripadajočim seznamom krajev in naselij, ki jim posamezna poštna številka pripada. S pomočjo spletne strani Pošte Slovenije je celo omogočeno iskanje po nazivu pošte (ime kraja oz. naselja) ali po poštni številki. Seznam poštnih številk s kraji pa je tudi vsakomur javno dostopen v vseh poštnih poslovalnicah po Sloveniji. V konkretnem primeru je organ prosilcu, na podlagi vložene zahteve, posredoval seznam štirih poštnih številk krajev, iz katerih prihajajo kandidati. Prosilec torej razpolaga s podatkom o poštnih številkah krajev, s temi podatki pa lahko sam, brezplačno in na povsem enostaven način, pridobi tudi podatek o kraju oz. naselju, ki mu posamezna poštna številka pripada. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je bilo postopanje organa pravilno in v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, po katerem organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Organ je torej svojo zakonsko dolžnost posredovanja informacij izpolnil s tem, ko je prosilcu posredoval poštne številke krajev, iz katerih prihajajo kandidati. Drži, da organ prosilca izrecno ni napotil na spletno stran Pošte Slovenije oz. v njene poslovalnice po Sloveniji, vendar pa Pooblaščenec meni, da je splošno znano, da je na podlagi poštne številke kraja mogoče relativno enostavno določiti ime kraja in na kakšen način je to mogoče.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca zoper odločitev organa št. 090-32/2012, z dne 12. 4. 2012 neutemeljena. Pooblaščenec je tako, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločitev organa prve stopnje.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor zoper odločitev Ministrstva za pravosodje in javno upravo št. 090-32/2012, z dne 12. 4. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločitev Ministrstva za pravosodje in javno upravo št. 090-32/2012, z dne 12. 4. 2012.
Postopek vodila :
Nina Komočar, dipl. upr. ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka