Prosilec - Glasbena šola Franca Šturma
+ -Številka: 090-39/2012/5
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Kršitev postopka
POVZETEK
Prosilec je zahteval več informacij v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Organ mu je nekatere informacije (po predhodni odločbi Pooblaščenca) posredoval, zaradi izjeme notranjega delovanja organa pa je zavrnil dostop do načrta reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov (evakuacijski načrti in požarni red) ter načrta za dajanje prve pomoči (seznam oseb, ki so usposobljene za dajanje prve pomoči). Organ je navedel, da bi bilo lahko razkritje teh podatkov uporabljeno za načrtovanje terorističnih ali drugih kaznivih dejanj. Pooblaščenec je ugotovil, da navedena izjema v tem primeru ni podana, saj zakonodaja za večino zahtevanih dokumentov določa javno objavo ali pa gre za seznam javnih uslužbencev. Pooblaščenec je tudi ugotovil, da se določenega dela odločbe ne da preizkusiti, saj je organ navedel, da se prosilcu ugodi zahteva za posredovanje potrdil o nabavi opreme za prvo pomoč, vendar mu teh dokumentov ni posredoval.
ODLOČBA
Številka: 090-39/2012/5
Datum: 3. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega (Ur.l. RS, št. 24/2003, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 251. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur.l. RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Glasbene šole Franca Šturma, Celovška cesta 98, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 19, z dne 11. 1. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 24. 1. 2012 se ugodi in se odločba Glasbene šole Franca Šturma, št. 19 z dne 11. 1. 2012 v zavrnilnem delu odpravi.
Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe po elektronski pošti posredovati kopije dokumentov:
- Požarni red z dne 21. 8. 2008;
- Izvlečki požarnega reda za enoto Celovška 98, Drenikova 32, Drenikova 22, Prušnikova 100, Cesta na Svetje 16, Reboljeva 18, Zupanova 10 in Dunajska 398;
- Evakuacijski načrti za enoto Drenikova 32 (3 strani), Bežigrad (1 stran), Šentvid (2 strani), Medvode (2 strani), Črnuče (3 strani), Zg. Šiška - Drenikova 22 (4 strani) in Celovška (3 strani);
- Potrdilo o opravljenem tečaju iz prve pomoči z dne 20. 12. 2011;
- Račun št. 67024/752720, datum plačila 30. 8. 2001;
- Račun št. 67018/752720, datum plačila 31. 5. 2001;
- Račun št. 1850099 z dne 15. 9. 2004, pri čemer mora organ prekriti priimek in ime prodajalke;
- Račun št. 1850103 z dne 22. 8. 2005, pri čemer mora organ prekriti priimek in ime prodajalke;
- Račun št. 6809001080*/I06 z dne 6. 9. 2005;
- Račun št. 68090000…. z dne 1. 9. 2005;
- Račun št. 51/5008458 z dne 21. 3. 2006, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek svetovalke;
- Račun št. 68010… z dne 31. 1. 2006;
- Račun št. 585100003 z dne 3. 9. 2010, pri čemer mora organ prekriti ime in priimek prodajalke;
- Račun št. 51/5102147 z dne 20. 9. 2010;
- Račun št. 11166188 z dne 29. 11. 2011, pri čemer mora organ prekriti ime, priimek in e-naslov organizatorke prodaje;
- Račun št. 11206853 z dne 6. 2. 2012, pri čemer mora organ prekriti ime, priimek in e-naslov organizatorke prodaje.
V delu, v katerem se v skladu s prejšnjim odstavkom prekrijejo varovani osebni podatki, se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 19. 10. 2011 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval naslednje dokumente:
1. izjavo o varnosti z oceno tveganja, ki jo je sprejel organ, njeno vsebino in podatke, na katerih temelji ocena tveganja skupaj z oceno tveganja pooblaščenega zdravnika, z vsemi sestavinami, ki jih določa zakonodaja, vključno z ukrepi, potrebnimi za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic. Pri ukrepih, ki jih ni bilo možno izvesti takoj, pa tudi v evidenco rokov in odgovornih oseb, določenih za njihovo izvedbo, skupaj z evidencami izvajanja teh ukrepov;
2. načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč, ki ga je izdelal organ;
3. načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ, ter evidence usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči, evidence o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč;
4. pogodbe in račune s priloženimi dokazili o opravljanju nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter nabavo sredstev in opreme za izvajanje ukrepov, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic.
Organ je z odločbo št. 689 z dne 15. 11. 2011 zavrnil zahtevo prosilca, po pritožbi prosilca pa je Pooblaščenec odločbo s svojo odločbo št. 090-276/2011/2 z dne 12. 12. 2011 odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Pooblaščenec je ugotovil napačno uporabo materialnega prava, predvsem glede pojma informacije javnega značaja oziroma delovnega področja organa ter glede vprašanja napotitve prosilca na že dostopne informacije. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter bistvene kršitve pravil postopka, saj odločbe organa ni bilo mogoče preizkusiti, ker iz izreka in obrazložitve odločbe ni bilo razvidno, kateri konkretno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje organa. Organ se v odločbi ni posebej opredelil do posameznih delov zahteve prosilca in v zvezi s tem tudi ni podal konkretne obrazložitve glede posameznih točk prosilčeve zahteve. Organ tudi ni preizkusil morebitnega obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (pa tudi morebitnih izjem od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) in tudi ne uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je tako ugotovil, da obrazložitev izpodbijane odločbe ni vsebovala obveznih sestavin upravne odločbe iz 2., 3., 5. in 6. točke 1. odstavka 214. člena ZUP.
Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. 19 z dne 11. 1. 2012, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca, zavrnil pa jo je v delu, ki se nanaša na elektronski zapis naslednjih dokumentov:
1. načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč, ki ga je izdelal organ;
2. načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ.
V zavrnilnem delu odločbe se je organ skliceval na izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj naj bi šlo za podatke iz dokumentov, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je zapisal, bi motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa nastale zaradi nevarnosti, da bi bili lahko podatki uporabljeni za načrtovanje terorističnih ali drugih kaznivih dejanj in bi za zavod pomenilo nepredstavljivo škodo, če bi bili podatki iz zahtevanih dokumentov uporabljeni za načrtno onemogočanje izvrševanja reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov.
Prosilec se je 24. 1. 2012 zoper novo odločbo pritožil in navedel, da je zahteval naslednje dokumente, ki jih ni prejel:
1. načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč, ki ga je izdelal organ;
2. načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ, ter evidence usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči, evidence o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč
Prosilec se pritožuje zaradi napačnega sklicevanja na izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Med drugim se je prosilec skliceval na zapisano v odločbi Pooblaščenca št. 090-105/2011/2 z dne 27. 6. 2011. Prosilec meni, da razkritje zahtevanih dokumentov ne predstavlja notranjega razmišljanja organa, ampak gre za upoštevanje zakonskih določil in za nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti. Prosilec je citiral določbo 18. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter 10. člena Pravilnika o požarnem redu (Ur. l. 52/2007). Prosilec je še zapisal, da mora biti po podatkih iz Izjave o varnosti iz decembra 2001 ter po navedenih dveh predpisih z zahtevanimi informacijami seznanjeno vsaj 3700 ljudi. Možnost vstopa v prostore in ogleda dokumentacije je dana vsem potencialnim načrtovalcem terorističnih dejanj. Glede na število seznanjenih ljudi z zahtevanimi podatki prosilca čudi, da v prostorih organa redno ne prihaja do terorističnih dejanj.
Organ je Pooblaščencu z dopisom št. 60 z dne 7. 2. 2012, na podlagi 245. člena ZDIJZ, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje, skupaj z dokumenti, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil. Organ je dodal, da je zahtevo zavrnil, ker sam ne more prevzeti odgovornosti za posredovanje dokumentov in informacij, ki se nanašajo na oceno požarne ogroženosti, višine stavb, načina ogrevanja, položaj kurilnic in naftnih rezervoarjev v šolskih objektih, tlorise sedmih šolskih objektov (evakuacijski načrti) ter sezname oseb, ki so zadolžene za opravljanje nalog v zvezi z reševanjem in dajanjem prve pomoči. Organ je poudaril, da je prosilcu posredoval vse račune za opravljanje nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter nabavo sredstev in opreme za izvajanje ukrepov, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic za leto 2011 (19 računov) in je bil s tem omogočen nadzor transparentne porabe javnih sredstev. Po pozivu Pooblaščenca pa mu je organ posredoval še 12 dokumentov, ki predstavljajo račune za nabavo opreme in materiala za prvo pomoč.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Obstoj zahtevanih informacij javnega značaja v konkretnem primeru ni sporen. Pooblaščenec je v odločbi št. 090-276/2011/2 z dne 12. 12. 2011 že ugotovil, da prosilec zahteva informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, ni pa dvoma niti v to, da organ z dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je za namene tega pritožbenega postopka tudi poslal Pooblaščencu.
1. Predmet pritožbenega postopka
Organ je prosilcu zavrnil dostop do naslednjih dokumentov, ki se nanašajo na 2. in 3. točke prosilčeve zahteve in so predmet tega pritožbenega postopka:
- načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč, ki ga je izdelal organ;
- načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ;
- evidenca usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči;
- evidenca o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč.
Pooblaščenec je moral vsak dokument, do katerega je organ prosilcu zavrnil dostop, vsebinsko primerjati z zahtevanimi informacijami. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da naslednji zavrnjeni dokumenti sploh niso predmet pritožbe prosilca:
- Ocena požarne ogroženosti;
- Navodila učiteljem in učencem za ravnanje v primeru požara;
- Navodila za ravnanje za primer požara (hišnik in tehnični kader);
- Dokument "Iz požarnega reda 2008 - izvleček";
- Dokument "Iz požarnega reda 2008 - za učitelje";
- Seznam oseb, ki so pooblaščene za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije;
- Pooblastilo delavcem za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu.
Kot bo razvidno iz podrobne analize vprašanja dostopa do zahtevanih dokumentov, je Pooblaščenec po vsebinski primerjavi dokumentov ugotovil, da dostop do navedenih dokumentov ni bil predmet prosilčeve pritožbe, zato se do njihove vsebine oziroma obstoja izjem od prostega dostopa do teh dokumentov ne bo opredeljeval. Glede na 1. in 2. odstavek 247. člena ZUP organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, ter v mejah pritožbenih navedb. Prosilec je pritožbene navedbe omejil na zatrjevanje, da ni prejel dokumentov iz 2. in 3. točke zahteve, navedeni dokumenti pa ne vsebujejo informacij, ki jih zahteva prosilec.
Nasprotno pa Pooblaščenec ugotavlja, da organ prosilcu ni posredoval nobenih dokumentov v zvezi z "evidencami o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč", čeprav je organ navedel, da prosilcu dovoljuje dostop do "potrdil o nabavi opreme za prvo pomoč". Organ je poudaril tudi, da je prosilcu posredoval račune za opravljanje nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter nabavo sredstev in opreme za izvajanje ukrepov, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic za leto 2011. Vendar pa se navedeni dokumenti nanašajo na 4. točko prosilčeve zahteve, ki ni predmet pritožbene presoje. Pooblaščenec se je moral zato opredeliti do vprašanja dostopa do "evidenc o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč", za katere organ na noben način ni izkazal, da bi jih posredoval prosilcu, oziroma do vprašanja, ali je organ popolno ugotovil dejansko stanje. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in kršil pravila upravnega postopka.
Predmet presoje v konkretnem postopku je torej dostop do naslednjih dokumentov:
- Požarni red z dne 21. 8. 2008;
- Izvlečki požarnega reda za enoto Celovška 98, Drenikova 32, Drenikova 22, Prušnikova 100, Cesta na Svetje 16, Reboljeva 18, Zupanova 10 in Dunajska 398;
- Evakuacijski načrti za enoto Drenikova 32, Bežigrad, Šentvid, Medvode, Črnuče, Zg. Šiška (Drenikova 22), Celovška;
- Potrdilo o opravljenem tečaju iz prve pomoči z dne 20. 12. 2011;
- Računi o nabavi materiala in opreme za prvo pomoč.
2. Dostop do dokumentov iz 2. in dela 3. točke zahteve (izjema notranjega delovanja organa)
2.1 Splošno o izjemi notranjega delovanja organa
Organ se je skliceval na izjemo notranjega delovanja oziroma dejavnosti organa pri zavrnitvi dostopa do naslednjih dokumentov (ki so hkrati predmet zahteve in pritožbe prosilca):
- Požarni red;
- Izvlečki požarnega reda;
- Evakuacijski načrti za vse šolske objekte;
- Seznam oseb, ki so pooblaščene za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu.
Izjemo notranjega delovanja ZDIJZ opredeljuje v 11. točki 1. odstavka 6. člena, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Pri tej izjemi gre za podatke za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa ter njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organa« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.
Pooblaščenec ugotavlja, da nekateri dokumenti, kot so varnostni načrti, podrobne sheme infrastrukture in vitalnih delov stavb, v katerih se odvijajo dejavnosti organov, ter podobni dokumenti, lahko pomenijo podatke, sestavljene v zvezi z notranjim delovanjem organa. Čeprav takšni dokumenti ne ščitijo samega procesa odločanja v organu ali njegove notranje politike, pa so lahko zasnovani na način, ki je tesno povezan z delovanjem organa oziroma opravljanjem njegovih temeljnih nalog, njihovo razkritje pa bi lahko pomenilo ogrozitev izvajanja njegovega poslanstva in funkcij (kot denimo razkritje podatka o lokaciji in načinu zavarovanja pomožnih agregatov v kliničnem centru).
Ne glede na navedeno pa po presoji Pooblaščenca dokumenti, ki so predmet prosilčeve zahteve in s katerimi razpolaga organ, večinoma niso sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa in jih ne moremo šteti za interne dokumente. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so v velikem obsegu sestavljeni z namenom (ki ga predvideva zakon ali podzakonski predpis), da se z njimi seznani večji krog ljudi. Pri tem Pooblaščenec še enkrat poudarja, da ni presojal dostopnosti do ocene požarne ogroženosti, saj ta ni bila predmet prosilčeve zahteve.
V konkretnem primeru gre za dokumente, ki so nastali kot obveznost delodajalca po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011; v nadaljevanju ZVZD-1) in Zakonu o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 71/1993, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZVPoz). 19. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec zagotavljati varnost in zdravje pri delu, med drugim tako, da obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo; usposablja delavce za varno in zdravo delo itd. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur.l. RS, št. 89/1999, 39/2005, 43/2011-ZVZD-1) v 1. odstavku 97. člena določa, da mora delodajalec za delovne prostore in delovna mesta izdelati načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč. 2. odstavek istega člena pa določa, da mora biti načrt reševanja in umika obešen na vidnem mestu, ki je delavcem in drugim osebam vedno dostopen. 35. člen ZVPoz določa obveznost lastnikov ali uporabnikov stanovanjskih objektov, razen eno in dvostanovanjskih stavb, ter lastnikov ali uporabnikov poslovnih in industrijskih objektov, da določijo požarni red. 3. odstavek tega člena nadalje določa, da mora biti požarni red (razen podatkov o načinu usposabljanja zaposlenih delavcev) izobešen na vidnem mestu. 5. odstavek citiranega člena določa, da je treba za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, izdelati tudi požarne načrte in načrte evakuacije ob požaru. 2. odstavek 6. člena Pravilnika o požarnem redu (Ur.l. RS, št. 52/2007, 34/2011, 101/2011) posebej določa, da je izvleček požarnega reda namenjen vsem osebam, ki se zadržujejo v objektu, na katerega se nanaša požarni red (torej prav vsem osebam, ki imajo dostop do objekta). 2. odstavek 10. člena Pravilnika o požarnem redu nadalje določa, da mora biti načrt evakuacije izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.
Po sami naravi stvari dokumenti, za katere zakoni ali podzakonski predpisi določajo, da morajo biti javno objavljeni ali dostopni večjemu krogu ljudi, ne morejo biti varovani z izjemo notranjega delovanja organa. Tudi če bi bili namreč sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, pa zavrnitev dostopa do njih ne bi prestala presoje oziroma izvedbe škodnega testa. Razkritje dokumentov, ki morajo biti dostopni čim večjemu krogu ljudi, ne more povzročiti motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Čeprav pri objavi oziroma javni dostopnosti teh dokumentov ne gre za javno objavo v smislu 5. točke 6. člena ZDIJZ (prim. z odločbo Pooblaščenca št. 090-276/2011 z dne 12. 12. 2011), so nekateri dokumenti dejansko javno dostopni precejšnjemu številu ljudi, kar pomeni, da nikakor ne more iti za "interne" dokumente, katerih dostop se omejuje zato, da pri delovanju organa ne bi nastala kakšna škoda. Vsekakor ne moremo pričakovati, da bodo nevarnosti, na katere se sklicuje in jih opisuje organ (torej teroristične grožnje in podobno), prisotne, če bodo do zahtevanih dokumentov dostopali prosilci po ZDIJZ, ne pa, če se bo z njihovo vsebino seznanil eden od številnih ljudi z dostopom do prostorov in prostim ogledom teh dokumentov. Izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ torej za dokumente, katerih javnost določa zakon ali podzakonski predpis, ni podana.
2.2 Analiza konkretnih dokumentov in presoja izjem od prostega dostopa
a) Načrt reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč, ki ga je izdelal organ
Pooblaščenec ugotavlja, da so požarni red, izvlečki požarnega reda ter evakuacijski načrti dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca po dostopu do "načrta reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč". V zvezi z vsebino "načrta reševanja in umika oseb" se je Pooblaščenec prepričal tudi pri Inšpektoratu za delo, Inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu, ki je pojasnil, da načrte reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov in naravnih nesreč predstavljajo predvsem načrti v povezavi s požarno varnostjo in evakuacijske načrte ter da zakonodaja ne predpisuje podrobne vsebine samega "načrta reševanja in umika oseb".
Dodatek v zahtevi prosilca, da zahteva dokument, "ki ga je izdelal organ", ne gre jemati v smislu, da bi moral organ sam izdelati dokument, temveč je lahko za ta namen najel tudi zunanjega izvajalca z ustreznim strokovnim znanjem. Če bi prosilec želel dokument, ki ga je izdelal organ (torej glasbena šola) sam, bi moral takšno zahtevo bolj natančno opredeliti. Glede na tako oblikovano zahtevo pa Pooblaščenec ni dvomil, da želi prosilec dostop do katerega koli načrta, ki se nanaša na organ.
V točki 2.1 te odločbe citirani zakoni in podzakonski predpisi določajo, da mora biti:
- načrt reševanja in umika obešen na vidnem mestu, ki je delavcem in drugim osebam vedno dostopen;
- požarni red (razen podatkov o načinu usposabljanja zaposlenih delavcev) izobešen na vidnem mestu;
- izvleček požarnega reda namenjen vsem osebam, ki se zadržujejo v objektu, na katerega se nanaša požarni red;
- načrt evakuacije izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.
Dokumenti, za katere zakonodaja določa, da morajo biti dostopni večjemu krogu ljudi, torej ne morejo biti interni in bolj zaščiteni pred prosilci po ZDIJZ (torej javnostjo). Pooblaščenec pa je kljub temu natančno preveril vsebino požarnega reda, izvlečkov iz požarnega reda ter evakuacijskih načrtov.
Vsebina požarnega reda, ki ga je sprejel organ, ne vsebuje izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Požarni red ureja organizacijo varstva pred požarom v šoli, ukrepe varstva pred požarom, podatek o predvidenem številu uporabnikov glede na namembnost stavbe, ukrepe za varno evakuacijo, navodila za ravnanje v primeru požara, način usposabljanja in poučevanja delavcev o požarni varnosti in tako dalje. Podatki o tem, v kateri enoti so inštalirani gasilni aparati, hidranti, strelovodna instalacija, zasilna razsvetljava, javljalci požara, plinska napeljava ter kje so kurilnice in kakšna vrsta ogrevanja se izvaja, po presoji Pooblaščenca ne morejo povzročiti motnje v delovanju organa, če bi bili razkriti. Podatki namreč niso tako podrobni ali posebni, da bi lahko njihovo razkritje škodovalo varnosti organa. Dejstvo, na kakšen način se ogreva določen objekt zavoda, po mnenju Pooblaščenca ni tako občutljivo, da bi bilo potrebno njihovo posebno varovanje, prav tako ne podatki o tem, kakšni so ukrepi za ravnanje v primeru nevarnosti. Z navedenimi podatki mora biti seznanjen relativno širok krog ljudi, nenazadnje pa ne zaposleni ne drugi posamezniki, seznanjeni s požarnim redom, niso obveščeni, naj tovrstne podatke posebej varujejo, denimo z opozorilom na požarnem redu, oznako interno ali podobnim mehanizmom.
Enako velja za izvlečke požarnega reda, ki ne vsebujejo prav nobenih takšnih podatkov, ki bi lahko škodili delovanju organa. Nasprotno, če glede na določila zakonodaje posamezniki, ki se gibljejo v objektih ali njihovi okolici, niso seznanjeni s požarnim redom oziroma z izvlečki, lahko to predstavlja celo večjo grožnjo za obstoj ali delovanje zavoda.
Načrti evakuacije (poleg tega, da je njihova poglavitna funkcija, da se z njimi seznanijo vsi posamezniki, ki se nahajajo v določeni stavbi) ne vsebujejo podatkov, katerih razkritje bi lahko realno predvidljivo in upoštevno škodovalo delovanju organa. Evakuacijski načrti ne razkrivajo pomembnih, občutljivih strateških ali infrastrukturnih informacij, temveč zgolj tloris objekta (ter ponekod označba prostorov), položaj hidrantov, javljalcev požara, gasilnih aparatov in predvsem poti za umik. Razkritje navedenih informacij po presoji Pooblaščenca ne more bistveno bolj kot ogled prostorov in kombinacijo z drugimi že dostopnimi podatki pripomoči k pripravi terorističnih ali drugih kaznivih dejanj.
V požarnem redu ter izvlečkih požarnega reda se pojavijo tudi osebni podatki posameznikov (imena in priimki), za katere Pooblaščenec ugotavlja, da ne sodijo v kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj gre za osebne podatke javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so glede na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ javni (več o tem gl. pod točko c).
Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da se organ ni upravičeno skliceval na izjemo notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in je s tem napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je odločil, da mora organ prosilcu zato posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Požarni red z dne 21. 8. 2008;
- Izvlečki požarnega reda za enoto Celovška 98, Drenikova 32, Drenikova 22, Prušnikova 100, Cesta na Svetje 16, Reboljeva 18, Zupanova 10 in Dunajska 398;
- Evakuacijski načrti za enoto Drenikova 32 (3 strani), Bežigrad (1 stran), Šentvid (2 strani), Medvode (2 strani), Črnuče (3 strani), Zg. Šiška - Drenikova 22 (4 strani) in Celovška (3 strani).
b) Načrt za dajanje prve pomoči, ki ga je izdelal organ
Pooblaščenec ugotavlja, da je vsebina dokumenta, ki ga prosilec zahteva kot Načrt za dajanje prve pomoči, delno zajet v vsebini izjave o varnosti z oceno tveganja, ki jo je organ po lastnih navedbah (in neoporekanju prosilca) prosilcu že posredoval. Določba 3. odstavka 17. člena ZVZD-1 namreč določa, da mora delodajalec po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov in načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti, itd. Ker so predpisani ukrepi tudi ukrepi z zagotavljanjem prve pomoči, je ta vsebina deloma zajeta tudi v izjavi o varnosti z oceno tveganja.
Po pregledu vse relevantne zakonodaje je Pooblaščenec nadalje ugotovil, da obveznost izdelave posebnega dokumenta, ki bi se imenoval "načrt za dajanje prve pomoči", ne obstaja. 20. člen ZVZD-1 določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. 2. odstavek tega člena pa določa, da minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, natančneje predpiše ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim osebam, ki so navzoče v delovnem procesu. Ta predpis je Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur.l. RS, št. 136/2006, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.), 43/2011-ZVZD-1). Slednji v 1. odstavku 3. člena določa, da mora delodajalec za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu sprejeti potrebne ukrepe z določitvijo števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči, in zagotovitvijo potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč.
Iz navedenega izhaja, da "načrt za dajanje prve pomoči", kot ga je poimenoval prosilec, poleg vsebine, ki je zajeta v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, predstavlja naslednje podatke:
- opredelitev števila delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči,
- določitev seznama potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč.
Glede informacije o številu delavcev, usposobljenih za izvajanje prve pomoči, Pooblaščenec ugotavlja, da ta številka izhaja iz dokumenta, ki ga je organ prosilcu zavrnil in do katerega se Pooblaščenec opredeljuje v naslednji točki ("Evidenca usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči").
Glede dostopa do seznama potrebnega materiala in opreme za prvo pomoč, se bo Pooblaščenec opredelil v nadaljevanju te odločbe, pod točko 3. obrazložitve.
c) Evidenca usposabljanja delavcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči
Organ je prosilcu že omogočil dostop do računa za tečaj prve pomoči, zavrnil pa mu je dostop do seznama oseb, ki so pooblaščene za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu ter do potrdila o opravljenem tečaju prve pomoči. Organu se zdi sporno, da bi se javnost seznanila s tem, katere osebe so pooblaščene za izvajanje prve pomoči (in verjetno tudi, katere osebe so opravile tečaj prve pomoči), vendar pa organ ne pojasni, kako bi razkritje tega podatka lahko pripomoglo k načrtovanju terorističnih ali drugih kaznivih dejanj ali k načrtnemu onemogočanju izvrševanja reševanja in umika oseb v primeru izrednih dogodkov. Scenarij, po katerem bi načrtovalci terorističnih ali drugih kaznivih dejanj s seznanitvijo s podatkom o osebah, pooblaščenih za izvajanje prve pomoči oziroma o osebah, ki so opravile tečaj prve pomoči, povzročili škodo oziroma motnje za delovanje organa, ni realno predvidljiv, organ pa tudi ni konkretiziral, kakšna škoda bi dejansko lahko nastala za njegovo delovanje.
Po presoji Pooblaščenca izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ glede zahtevanih podatkov v tem delu ni izkazana. Pooblaščenec pa opozarja tudi na določbo 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na morebitne izjeme od dostopa do dokumentov (npr. izjeme notranjega delovanja organa, izjeme varstva osebnih podatkov itd.) dovoli dostop do dokumentov, kadar gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Tako imenovana "izjema od izjem" iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ se ne uporablja le, kadar gre za tajne podatke, davčno tajnost, podatke v zvezi s kazenskim pregonom, sodnim ali upravnim postopkom. Eden izmed razlogov, zaradi katerega se je zakonodajalec odločil, da identiteta javnih uslužbencev in funkcionarjev (razen izjemoma), ne more biti tajna, je, da bi po scenariju, kot ga predlaga organ, skoraj vedno lahko zavrnili dostop do informacij javnega značaja, kajti domala v vsaki situaciji si je možno predstavljati, da bi določeni dokumenti lahko služili za pripravo kaznivih dejanj. Vedno bi torej zavrnili dostop do podatka o sodnikih, celo poslancih in drugih funkcionarjih, inšpektorjih, uradnih osebah, učiteljih in drugih osebah, ki odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov, saj bi lahko kdo bodisi vplival na njihove odločitve ali proti njim izvršil katero od kaznivih dejanj. Vendar je bila volja zakonodajalca jasna – kadar gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, so ti deležni večjega nadzora javnosti. Dejstvo je, da je usposabljanje javnih uslužbencev za izvajanje prve pomoči v zvezi z njihovim delovnim razmerjem pri organu, glede tega organ vodi tudi seznam in je izdal pooblastilo delavcem za izvajanje prve pomoči na delovnem mestu. Tako se po presoji Pooblaščenca ne glede na izjemo varstva osebnih podatkov (v konkretnem primeru gre dejansko za seznam fizičnih oseb) in tudi če bi bila podana izjema notranjega delovanja organa (ki v konkretnem primeru ni izkazana) uporabi 3. odstavek 6. člena ZDIJZ in je organ dolžan prosilcu posredovati dokument, ki ustreza njegovi zahtevi, to je Potrdilo o opravljenem tečaju iz prve pomoči z dne 20. 12. 2011.
Pooblaščenec glede na navedeno ugotavlja, da se organ ni upravičeno skliceval na izjemo notranjega delovanja organa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in je s tem napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je odločil, da mora organ prosilcu zato posredovati fotokopijo dokumenta Potrdilo o opravljenem tečaju iz prve pomoči z dne 20. 12. 2011.
3. Dostop do dokumentov iz drugega dela 3. točke zahteve prosilca - evidenca o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč
V drugem delu 3. točke je prosilec zahteval dostop do evidenc o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč. Organ je v izreku odločbe zapisal, da se zahtevi prosilca delno ugodi v delu, v katerem zahteva "potrdila o nabavi opreme za prvo pomoč". Vendar pa iz obrazložitve odločbe ne izhaja, da bi organ dejansko odobril in prosilcu omogočil dostop do navedenih dokumentov, saj v obrazložitvi natančno navaja, kateri dokumenti se prosilcu posredujejo (pri tem ni naštet noben dokument glede opreme in materiala za prvo pomoč), po drugi strani pa organ navaja razloge za delno zavrnitev nekaterih dokumentov, med katerimi tudi ni dokumentov, povezanih z opremo in materialom za prvo pomoč.
Organ je v odločbi sicer navedel, da se prosilcu posreduje račune za opravljanje nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter nabavo sredstev in opreme za izvajanje ukrepov, potrebnih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic za leto 2011. Vendar se posredovani dokumenti nanašajo na 4. točko (in ne na 3.) prosilčeve zahteve, ki ni predmet pritožbene presoje. V tem delu je organ prosilcu posredoval 11 računov za "storitve varstva pri delu" brez specifikacije, štiri račune za storitve, ki niso povezane s prvo pomočjo (predvsem za elektro, ogrevalne, plinske ter protipožarne storitve), račun za izveden tečaj prve pomoči ter tri račune za opravljen zdravniški pregled zaposlenih. Ni pa organ prosilcu posredoval zahtevanih dokumentov iz drugega dela 3. tč. njegove zahteve (evidence o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč), prav tako pa v tem delu njegove zahteve ni zavrnil. Pooblaščenec je v postopku sicer ugotovil, da posebna evidenca o nabavi, rokih uporabnosti, porabi in nadomestni nabavi materiala in opreme za prvo pomoč pri organu ne obstaja, obstajajo pa dokumenti, iz katerih izhajajo te informacije, in sicer računi za nabavo materiala in opreme za prvo pomoč. Organ namreč s temi dokumenti nedvomno razpolaga, saj jih je na ponoven poziv posredoval Pooblaščencu dne 24. 4. 2012. Ker organ o teh dokumentih sploh ni odločal, je po presoji Pooblaščenca v tem delu nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj ni ugotovil obstoja teh dokumentov in se opredelil do njih z vidika, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja ali ne.
Odločba organa pa je v tem delu obremenjena tudi z bistvenimi kršitvami določb postopka, saj se je ne da preizkusiti. Izrek odločbe je namreč v nasprotju z obrazložitvijo, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa organ v obrazložitvi tudi ni pojasnil razlogov, ki so narekovali njegovo odločitev v tem delu, niti razlogov, zaradi katerih dejansko ni bilo ugodeno temu delu zahteve prosilca. S tem je organ kršil določbo 1. odstavka 214. člena ZUP, ki določa obvezne sestavine odločbe. Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava in je zato obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu). Pooblaščenec je tako ugotovil, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
Skladno s 1. in 2. odstavkom 251. člena ZUP je Pooblaščenec zaradi navedenega odpravil odločbo organa, dopolnil postopek in sam odločil o zadevi. Pooblaščenec je ugotovil, da organ v zvezi z drugim delom 3. točke zahteve prosilca razpolaga z naslednjimi dokumenti: Račun št. 67024/752720, datum plačila 30. 8. 2001, Račun št. 67018/752720, datum plačila 31. 5. 2001, Račun št. 1850099 z dne 15. 9. 2004, Račun št. 1850103 z dne 22. 8. 2005, Račun št. 6809001080*/I06 z dne 6. 9. 2005, Račun št. 68090000…. z dne 1. 9. 2005, Račun št. 51/5008458 z dne 21. 3. 2006, Račun št. 68010… z dne 31. 1. 2006, Račun št. 585100003 z dne 3. 9. 2010, Račun št. 51/5102147 z dne 20. 9. 2010, Račun št. 11166188 z dne 29. 11. 2011, Račun št. 11206853 z dne 6. 2. 2012. Glede teh dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da med drugim vsebujejo tudi osebne podatke, o čemer se bo Pooblaščenec opredelil v naslednji točki obrazložitve te odločbe.
4. Izjema varstva osebnih podatkov
Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke posameznikov, in sicer tako varovane kot nevarovane osebne podatke.
Varovani osebni podatki so tisti, za katere ZDIJZ v 3. točki 1. odstavka 6. člena določa, da se ne posredujejo prosilcu, če bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Če torej za posredovanje osebnih podatkov skladno z ZVOP-1 ni pravne podlage, njihovo razkritje prosilcu po ZDIJZ ni dopustno. Takšne osebne podatke v presojanih dokumentih vsebujejo računi za material in opremo za prvo pomoč, in sicer so to imena in priimki ter elektronski naslovi zaposlenih v zasebnih družbah (npr. v podjetju za prodajo aparatov, instrumentov, zdravil in opreme), ki se nahajajo v naslednjih dokumentih:
- Račun št. 1850099 z dne 15. 9. 2004 vsebuje priimek in ime prodajalke;
- Račun št. 1850103 z dne 22. 8. 2005 vsebuje priimek in ime prodajalke;
- Račun št. 51/5008458 z dne 21. 3. 2006 vsebuje ime in priimek svetovalke;
- Račun št. 585100003 z dne 3. 9. 2010 vsebuje ime in priimek prodajalke;
- Račun št. 11166188 z dne 29. 11. 2011 vsebuje ime, priimek in e-naslov organizatorke prodaje;
- Račun št. 11206853 z dne 6. 2. 2012 vsebuje ime, priimek in e-naslov organizatorke prodaje.
V skladu z ugotovitvijo, da gre za varovane osebne podatke, je Pooblaščenec organu naložil, da te podatke v dokumentih, ki jih posreduje prosilcu, prekrije na način, kot izhaja iz drugega odstavka 1. točke izreka te odločbe. Prekritje varovanih osebnih podatkov je Pooblaščenec organu naložil skladno s 7. členom ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, izvzete od prostega dostopa, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.
Poleg tega pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke javnih uslužbencev, ki niso varovani osebni podatki, saj za njihovo posredovanje javnosti obstaja pravna podlaga. Po določbi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč niso varovani osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so v zvezi z opravljanjem njihovega delovnega razmerja ali javne funkcije. V konkretnem primeru torej osebni podatki zaposlenih v javnem zavodu (v glasbeni šoli in v lekarnah, ki so javni zavodi), ki so v zvezi z opravljanjem njihovega dela, niso varovani osebni podatki. Gre za naslednje osebne podatke: imena in priimki ravnateljic, učiteljev in drugih zaposlenih v glasbeni šoli ter prodajalk v lekarni kot javnem zavodu. Prav tako niso varovani osebni podatki zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, katerih objavo v sodnem registru zahteva Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006, št. 13/1994, s sprem. in dop.), njihovo javnost pa zagotavlja Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS, št. 13/1994, s sprem. in dop.). Ker v tem delu ne gre za varovane osebne podatke, se ti na dokumentih, ki se jih posreduje prosilcu, ne prekrijejo.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti skladno z 2. odstavkom 247. člena ZUP preveril tudi obstoj drugih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 1. odstavku 6. člena, vendar je ugotovil, da nobena druga izjema ni podana.
5. Sklepno
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ v postopku na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, nepopolno ugotovil dejansko stanje in kršil določbe upravnega postopka.
Pooblaščenec je skladno z 1. odstavkom 251. člena in 1. odstavkom 252. členom ZUP odpravil izpodbijano odločbo organa, dopolnil postopek, odpravil potrebne pomanjkljivosti in sam odločil tako, da je organu naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu posreduje elektronsko kopijo dokumentov, navedenih v izreku te odločbe. Pri tem pa mora organ s tehniko anonimizacije prekriti varovane osebne podatke, ki so navedeni v izreku te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka