Prosilec - Upravna enota Jesenice
+ -Številka: 090-52/2012/4
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrgel pritožbo prosilca zoper dopis organa, ker pritožba zoper takšen dopis ni dovoljena. Nadalje je Pooblaščenec zavrnil prosilčevo pritožbo zoper sklep, ker je organ nepravilno obračunal stroške dela javnih uslužbencev. Kljub navedbam prosilca je Pooblaščenec na podlagi obrazložitve organa ocenil, da je organ prosilcu na podlagi veljavnih predpisov obračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. Ker so stroški ostali v obsegu, ki pri Pooblaščencu ne vzbuja dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-52/2012/4
Datum: 26. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 246. člena in 1. odstavka 248. člena v povezavi z 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 1. 2012 zoper sklep Upravne enote Jesenice, Cesta m. Tita, 4270 Jesenice (v nadaljevanju organ) št. 090-2/2011-12 z dne 7. 2. 2012 in dopis št. 090-2/2011-13 z dne 7. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper dopis organa št. 090-2/2011-13 z dne 7. 2. 2012, se zavrže.
2. V delu, v katerem se pritožba prosilca zoper dopis organa št. 090-2/2011-13, z dne 7. 2. 2012, nanaša na manjkajoče datume dokončnosti, se zadeva odstopi organu prve stopnje v pristojno reševanje.
3. Pritožba prosilca zoper sklep organa št. 090-2/2011-12 z dne 7. 2. 2012 se zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 28. 9. 2011 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje skeniranih odločb o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdanih od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011.
Organ je dne 27. 10. 2011 izdal odločbo št. 090-2/2011-3, s katero je zahtevo prosilca zavrnil v delu, v katerem se nanaša na ime, priimek, naslov bivališča, datum rojstva, datum smrti in državljanstvo fizičnih oseb, ki so navedeni v odločbah o denacionalizaciji ter v delu, v katerem se nanaša na katastrsko občino parcel, ki so bile predmet odločb o denacionalizaciji.
Dne 29. 11. 2011 je organ prosilcu posredoval dopis, s katerim ga je obvestil, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR. Organ je ugotovil, da gre za 498 strani formata A4, ki jih je potrebno fotokopirati in pretvoriti iz fizične v elektronsko obliko, za kar uslužbenka s VII stopnjo izobrazbe potrebuje 4 ure. Celoten znesek stroškov je tako 148,16 EUR. Organ je dne 20. 12. 2011 za ta znesek izdal tudi račun št. 01-2011 ter prosilcu posredoval ponoven poziv za vnaprejšnji polog dne 23. 12. 2012.
Dne 28. 12. 2011 je prosilec organu poslal dopis, v katerem je zapisal, da je po njegovem mnenju edini strošek fotokopiranje, skeniranje pa bi bilo le podvajanje dela. Prosilec je organu predlagal, da fotokopije izrekov organ pošlje neposredno na njegov naslov in s tem zmanjša delo na minimum. Prosilec je organu po elektronski pošti dne 3. 1. 2012 ponovno potrdil, da želi le izreke denacionalizacijskih odločb, in sicer fotokopirane ter poslane z navadno pošiljko.
Dne 10. 1. 2012 je prosilec vložil pritožbo zoper račun organa št. 01-2011 z dne 20. 12. 2011.
Dne 7. 2. 2012 je organ prosilcu z dopisom št. 090-2/2011-13 posredoval fotokopije izrekov zahtevanih odločb, brez varovanih osebnih podatkov, ter izdal sklep št. 090-2/2011-12 z dne 7. 2. 2012, s katerim je v prvi točki izreka prosilcu naložil, naj v roku 15 dni na transakcijski račun organa nakaže 68,73 EUR iz naslova plačila materialnih stroškov in stroškov odbiranja in priprave dokumentov za posredovanje informacij javnega značaja - odločb o denacionalizaciji. V drugi točki izreka je organ ugotovil, da sta poziv za vnaprejšnji polog z dne 23. 12. 2012 in račun št. 01-2011 z dne 20. 12. 2011 brezpredmetna.
Prosilec je dne 13. 2. 2012 zoper sklep št. 090-2/2011-12 z dne 7. 2. 2012 vložil pritožbo, ker je organ nepravilno obračunal ure dela javnih uslužbencev. Za tako enostavno delo po mnenju prosilca ni potreben uslužbenec visoke izobrazbe, pač pa najnižje. Organ prav tako prosilcu ni vnaprej poslal specifikacije, da bi imel prosilec možnost pripomb in ne nazadnje odstop od zahtevka, ker se ne strinja z zaračunavanjem dela javnih uslužbencev. Hkrati se prosilec pritožuje tudi na dopis št. 090-2/2011-13 izdan dne 7. 2. 2012, ker poslani podatki niso zahtevani podatki, saj so izbrisani določeni osebni podatki iz izrekov denacionalizacijskih odločb, manjkajo pa tudi datumi dokončnosti denacionalizacijskih odločb.
Pooblaščenec je dne 24. 2. 2012 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca, skupaj s spisovno dokumentacijo. Organ je v skladu z določbo 245. člena ZUP opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec je dne 29. 3. 2012 organu poslal poziv za dodatna pojasnila v zadevi. Njegov odgovor je prejel dne 2. 4. 2012.
Pritožba ni utemeljena.
1. Pritožba prosilca zoper dopis organa št. 090-2/2011-13 z dne 7. 2. 2012 (1. in 2. točka izreka te odločbe)
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodijo tudi upravne enote. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v konkretnem primeru, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja.
Organ je dostop do zahtevanih dokumentov vsebinsko presojal in o dostopu do dokumentov odločil z odločbo št. 090-2/2011-3 z dne 27. 10. 2011, pri čemer je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, kot jih je ocenil organ, in sicer na ime, priimek, naslov bivališča, datum rojstva, datum smrti in državljanstvo fizičnih oseb, ki so navedeni v odločbah o denacionalizaciji ter v delu, v katerem se nanaša na katastrsko občino parcel, ki so bile predmet odločb o denacionalizaciji. Zoper odločbo št. 090-2/2011-3 z dne 27. 10. 2011 prosilec ni vložil pritožbe, posledično pa je predmetna odločba postala pravnomočna.
Dopis št. 090-2/2011-13, s katerim je organ prosilcu posredoval fotokopije izrekov zahtevanih odločb brez varovanih osebnih podatkov, zoper katerega se v konkretnem primeru pritožuje prosilec, je tako treba obravnavati le kot način izvršitve odločbe št. 090-2/2011-3 z dne 27. 10. 2011, ob katerem je organ upošteval skrčenje prosilčeve zahteve zaradi zmanjšanja stroškov posredovanja informacij. Z dopisom št. 090-2/2011-13 o zadevi ni bilo vsebinsko odločeno, zoper takšen dopis pa pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo potrebno zavreči na podlagi 1. odstavka 246. člena ZUP.
Napačno uporabo materialnega prava (brisanje preveč osebnih podatkov) bi moral prosilec namreč uveljavljati v pritožbi zoper odločbo št. 090-2/2011-3 z dne 27. 10. 2011, s katero je bilo o zadevi vsebinsko odločeno in v kateri je bilo natančno navedeno, kateri so tisti osebni podatki, ki jih je organ opredelil kot varovane. V fazi izvršitve pravnomočne odločbe pa prosilec takšnih pritožbenih razlogov ne more več uveljaviti.
V delu, v katerem se prosilčeva pritožba nanaša dejstvo, da na posredovanih dokumentih manjkajo zahtevani datumi dokončnosti denacionalizacijskih odločb, pa gre po oceni Pooblaščenca za vlogo po 4. odstavku 25. člena ZDIJZ, pri čemer je za njeno obravnavo pristojen organ prve stopnje. 4. odstavek 25. člena ZDIJZ namreč določa, da če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Organ mora odločati o zahtevi iz prejšnjega stavka nemudoma, najkasneje pa v roku 3 dni. V tem delu je Pooblaščenec torej prosilčevo pritožbo zavrgel, ker za njeno obravnavanje, kot izhaja iz citirane določbe, ni pristojen. Ker je za njeno obravnavo pristojen prvostopenjski organ, je Pooblaščenec prosilčevo vlogo v tem delu odstopil prvostopenjskemu organu v pristojno odločanje.
2. Pritožba prosilca zoper sklep organa št. 090-2/2011-12 z dne 7. 2. 2012 (3. točka izreka te odločbe)
ZDIJZ določa postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. 1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
3. odstavek 36. člena ZDIJZ nadalje določa, da je organ prosilca dolžan opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. 4. odstavek istega člena pa določa, da če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega (če bodo stroški presegli znesek 83,46 EUR, z vključenim DDV, op. Pooblaščenca) lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij.
Glede na pritožbeno navedbo prosilca, da mu organ nikoli ni vnaprej poslal specifikacije in izračuna, da bi imel prosilec možnost pripombe ali odstop od zahtevka, ker se prosilec ne strinja z zaračunavanjem dela javnih uslužbencev, Pooblaščenec ugotavlja, da organ v konkretnem primeru ni kršil v ZDIJZ in v Uredbi predpisanega postopka glede zaračunavanja stroškov za posredovanje informacij javnega značaja. Organ ima na svoji spletni strani povezavo do Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008, ki je neposredna podlaga za zaračunavanje stroškov posredovanja informacij. Prav tako je organ prosilca z dopisom z dne 090-2/2011-3 z dne 29. 11. 2011 seznanil s pravili zaračunavanja stroškov ter prosilcu omenjeni stroškovnik tudi posredoval. Ker so stroški posredovanja pred skrčenjem prosilčeve zahteve (ki ga je prosilec podal šele v fazi izvršitve pravnomočne odločbe organa) presegali znesek 83,46 EUR, je organ prosilcu dne 23. 12. 2011 posredoval tudi poziv za vnaprejšnji polog v znesku 148,16 EUR. Na podlagi navedenega prosilčeve navedbe, da s pravili zaračunavanja stroškov za posredovanje zahtevanih informacij ni bil seznanjen, ne zdržijo. Res pa je, da organ prosilcu ni vnaprej sporočil stroškov za posredovanje dokumentov po skrčeni zahtevi (ki so znašali 68,73 EUR), vendar organ tega, brez izrecne prosilčeve zahteve, niti ni bil dolžan storiti, ker ne gre za informacijo večjega obsega (4. odstavek 36. člena ZDIJZ). Prosilec pa takšne zahteve po natančni specifikaciji stroškov, kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, ni podal, kljub temu, da je lahko povsem upravičeno pričakoval, da mu bo organ stroške zaračunal tudi po tem, ko je svojo zahtevo v določenem delu zožal. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da v ravnanju organa ni zaznal kršitev procesnih določb ZDIJZ oziroma Uredbe, ki urejajo postopek zaračunavanja informacij javnega značaja.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal še utemeljenost višine zaračunanih stroškov za posredovanje zahtevanih informacij javnega značaja v konkretnem primeru. Iz izpodbijanega sklepa št. 090-2/2011-12 izhaja, da je organ prosilcu obračunal tako materialne stroške posredovanja informacij, kot tudi stroške za delo javnih uslužbencev, pri čemer se prosilec izrecno pritožuje le zoper zaračunane stroške dela javnih uslužbencev. Glede stroškov dela javnih uslužbencev je Pooblaščenec sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa je organ stroške dela v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008.
ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008.
Iz Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008 izhaja, da organ prosilcu lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva, pri čemer je cena ure odvisna od tega, kateri javni uslužbenec je delo dejansko opravil.
Glede zaračunanih stroškov, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa, je Pooblaščenec organ pozval, naj mu v tej zadevi posreduje dodatna pojasnila. Pooblaščenec je dne 2. 4. 2012 prejel dopis organa št. 090-2/2011-17, v katerem je organ navedel, da ima organ po en izvod vsake izdane odločbe o denacionalizaciji in o vračilu premoženja v fasciklih, ki so v pisarni vodje Oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge, ki preostale nerešene postopke tudi vodi. Odločbe so zbrane po upravičencih, to zbirko pa je potrebno pregledati in iz nje izbrati odločbe, ki ustrezajo prosilčevi zahtevi. V postopkih denacionalizacije je bilo izdanih mnogo delnih odločb, nekaj odločb je bilo spremenjenih in dopolnjenih z odločbami ministrstev, zato je bilo to delo, ki ga ni bilo mogoče zaupati nekomu, ki ni nikoli vodil tovrstnih postopkov. Zaradi takega načina hranjenja in dejstva, da gre za uradno osebo, ki je večino predmetnih postopkov zaključila sama, sta bili za izbor odločb in potrditev pravnomočnosti na fotokopijah porabljeni dve uri dela uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe. Dve uri dela sta obračunani za delo uslužbenca s V. stopnjo izobrazbe, ki sta bili porabljeni za to, da je iz odločb odstranil podatke, za katere je bil z odločbo št. 090-2/2011-3 z dne 27. 10. 2011, dostop zavrnjen.
Na podlagi navedene obrazložitve organa Pooblaščenec ocenjuje, da je organ prosilcu v konkretnem primeru na podlagi veljavnih predpisov obračunal razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. Organ prosilcu namreč ni obračunal stroškov dela javnih uslužbencev, ki ni nujno potrebno za obdelavo in pripravo zahtevanih informacij javnega značaja ali stroškov dela, ki so odvisni zgolj od specifičnih okoliščin pri konkretnem organu, pač pa je prosilcu obračunal razumen obseg dela, ki ga je imel organ s pripravo zahtevane dokumentacije. Prav tako se Pooblaščencu ne zdi sporno, da je organ zaračunal 2 uri dela javnega uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, saj je le-ta delo tudi dejansko opravil, nedvomno pa gre za delo, za katero je potrebna strokovna izobrazba ter poznavanje ustreznega področja. Za lažja dela pa je organ obračunal 2 uri dela javnega uslužbenca s V. stopnjo izobrazbe. Stroški dela javnih uslužbencev, kot jih je v konkretnem primeru obračunal organ, so tako ostali v obsegu, ki pri Pooblaščencu ne vzbuja dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa iz pojasnil organa ne izhajajo dejstva, ki bi kazala na to, da je organ prosilca stroškovno prekomerno obremenil (t.j. več, kot to dovoljujejo veljavni predpisi).
Pooblaščenec na tem mestu še poudarja, da je pravica dostopa do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, zagotovljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS), zato mora višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, sicer lahko govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice.. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja pa so po oceni Pooblaščenca, ob obstoječih predpisih, dejansko nastali materialni stroški in v skladu z Uredbo tudi stroški dela javnih uslužbencev, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
3. Zaključek
Pooblaščenec je ob preizkusu pritožbe ugotovil, da prosilčeva pritožba zoper dopis organa št. 090-2/2011-13 z dne 7. 2. 2012, ni dovoljena, zato jo je na podlagi 1. odstavka 246. člena zavrgel. V delu, v katerem se prosilčeva pritožba nanaša na manjkajoče datume dokončnosti na posredovanih dokumentih, je Pooblaščenec prosilčevo vlogo odstopil prvostopenjskemu organu v pristojno reševanje.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilcu zaračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, zato pritožba prosilca zoper sklep organa št. 090-2/2011-12 z dne 7. 2. 2012 ni utemeljena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zato na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka