Final d.d. - Mestna občina Nova Gorica
+ -Številka: 090-102/2012
Kategorije: Poslovna skrivnost, Ostali sodni postopki, Kršitev postopka
POVZETEK:Organ je prosilcu zavrnil dostop do dokumentacije na podlagi katere je bil izbran ponudnik Euroinvest Gradnje d. o. o. zaradi varstva poslovne skrivnosti in varstva sodnega postopka. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da odločbe organa sploh ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno niti kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje niti niso navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Glede na navedeno je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, pri čemer je organ dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati napotke Pooblaščenca.
ODLOČBA:Številka: 090-102/2012/2
Datum: 14. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odst. 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 3. 4. 2012, Final Inženiring in gradbeništvo d.d. Nova Gorica, Kromberk, Cesta 25. junija 1F, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 14. 3. 2012, št. 090-2/2012-2 Mestne občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba z dne 14. 3. 2012, št. 090-2/2012-2 Mestne občine Nova Gorica se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je z dopisom z dne 13.2.2012 od organa zahteval dostop do informacij javnega značaja v elektronski obliki, in sicer:
- Vso dokumentacijo na podlagi katere je bil izbran ponudnik Euroinvest Gradnje d. o. o.
- Pojasnitev celotnega postopka izbire,
- Posredovanje pogodbe z izvajalcem,
- Vse izstavljene račune z vsemi prilogami, potrdila o plačilih, vse variante terminskega in finančnega plana, gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 14. 3. 2012, št.: 090-2/2012-2, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in v izreku odločil, da se prosilcu posredujejo naslednje informacije javnega značaja:
1. Mestna občina Nova Gorica je vodila nov postopek za dokončanje del po postopku s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 29. člena ZJN-2. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost je bilo objavljeno na portalu JN dne 9.9.2011.
2. Prosilcu se po elektronski pošti do 21. 2. 2012 posreduje razpisno dokumentacijo, ki je bila podlaga za izvedbo postopka javnega naročanja.
V preostalem se zahtevku prosilca ne ugodi.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da se prosilcu v celoti ne ugodi, ker obstaja možnost zlorabe podatkov v primeru odškodninskih zahtevkov (tožb) ali drugih sodnih postopkov. Organ je ob tem poudaril, da s prosilcem še nista potrdila zadnje situacije, s katero bi se dokončno uskladila glede medsebojnih obveznosti iz naslova tega posla po prekinitvi izvajanja. Ob tem je še pojasnil, da so vsa gradbena dela s strani novega izvajalca izvršena, da je investicija zaključena in tudi že pridobljeno uporabno dovoljenje. Nov postopek javnega naročila za dokončanje del po enostranskem odstopu Mestne občine Nova Gorica od gradbene pogodbe, sklenjene s prosilcem, zaradi kršitve pogodbenih določil s strani izvajalca (prosilca), je bil voden v skladu z ZJN-2. V postopku javnega naročila za izbiro izvajalca za dokončanje del prosilec ni sodeloval. K oddaji ponudbe niti ni bil povabljen, kar je edino logično, saj je bila prvotna pogodba prekinjena ravno z njim in je on zakrivil situacijo, v kateri je bilo treba dela prekiniti in iskati novega izvajalca. Prosilcu odrekamo pravico do dostopa do nekaterih informacij javnega značaja na podlagi 2. (poslovna skrivnost) in 8. (razkritje podatkov bi koristilo eni od strani v morebitnem civilnem sporu oziroma škodovalo drugi oziroma bi škodovalo izvedbi pravdnega postopka) točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 3. 4. 2012 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ prosilca napotil izključno na ogled že sicer javno dostopnih dokumentov (razpisne dokumentacije in prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost), pri čemer je zahtevek prosilca v preostalem (večinskem) delu zavrnil s sklicevanjem na izjeme 2. in 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je navedel, da organ za zgoraj opisano ravnanje ni imel nikakršne pravne osnove, saj zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na javna naročila, ki jih je organ kot zavezanec po ZJN-2, izvajal v skladu z veljavno zakonodajo s področja javnega naročanja. Prosilec je glede na navedeno poudaril, da zahtevane informacije oziroma dokumenti nikakor ne spadajo pod izjeme od prostega dostopa, kot jih določa ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi vpogleda skliceval na izjemo poslovne skrivnosti kot jo določa 2. točka 1. odstavka ZDIJZ, pri čemer sploh ni navedel podlage za določitev poslovne skrivnosti oziroma na katero dokumentacijo se poslovna skrivnost nanaša (pri tem se prosilcu celo poraja dvom v obstoj kakršnega koli sklepa ali drugega akta o določitvi poslovne skrivnosti). Predmetni utemeljitvi prosilec ostro nasprotuje in v nadaljevanju podaja obrazložitev, zakaj se izjema poslovne skrivnosti v konkretnem primeru ne more raztezati nad (vsemi) zahtevanimi informacijami, pri tem se je skliceval tudi na prakso Pooblaščenca v odločbi št. 090- 162/2010/7 in številnih drugih primerih. Prosilec je ob razlagi 39. člena ZGD-1 v povezavi z 2. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izrecno opozoril na 3. odstavek 39. člena ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. V tesni zvezi z navedenim je določba drugega odstavka 22. člena ZJN-2, iz katere izhaja, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Pri presojanju obstoja poslovne skrivnosti je treba torej upoštevati, da mnogi podatki, ki jih vsebuje zahtevana dokumentacija, predstavljajo pogoj oziroma merilo za izbor. To izhodišče vodi v zaključek, da je vrsta podatkov, ki jih je dopustno razkriti javnosti (ker izkazujejo izpolnjevanje pogojev in meril za izbor v postopku javnega naročila), deležna nižjega nivoja varstva z vidika varovanja poslovne skrivnosti. Ob tem prosilec opozarja še na odločbo Državne revizijske komisije št. 018-22/2006-33-554, ki je glede navedenega odločila, da pri presoji, kateri ponudbeni dokumenti so zaupne narave in kateri javni, naročnik ni nujno vezan na izrecno oznako ponudnika. Na eni strani je namreč naročnik dolžan varovati kot zaupne vse tiste ponudbene dokumente, ki sicer niso označeni kot zaupni, a predstavljajo objektivno poslovno skrivnost, na drugi strani pa je dolžan konkurenčnim ponudnikom omogočiti vpogled tudi v tiste ponudbene dokumente, ki jih ponudnik označil za zaupne, vendar vsebujejo podatke, ki so že po zakonu javni ali pa pomenijo kršitev zakona oziroma dobrih poslovnih običajev. Vezano na navedeno prosilec izpostavlja, da organ ni imel nobene osnove za zavrnitev dostopa do celotne ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Organ bi moral omogočiti delni dostop (7. člen ZDIJZ), saj ponudbena dokumentacija (ne glede na morebitno poslovno skrivnost) vsebuje podatke, ki so javni po ZJN-2 (količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, itd.) ter tudi druge absolutno javne podatke. Nadalje organ ni imel nikakršne osnove za zavrnitev dostopa do postopkovne dokumentacije javnega naročila, saj je skladno s 6. odstavkom 22. člena ZJN-2, celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu po datumu oddaje naročila javna. Ob tem je treba poudariti, da postopkovna dokumentacija, kot na primer sklep o začetku postopka, odločitev o oddaji javnega naročila, itd., nikakor ne more spadati pod izjemi 2. in 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec nadalje oporeka tudi obstoju kakršne koli izjeme (v zahtevani dokumentaciji) po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj nobeden od zahtevanih dokumentov evidentno ne predstavlja oziroma vsebuje podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Ob vsem navedenem pa prosilec opozarja, da zgolj splošno in abstraktno sklicevanje na izjeme ne zadošča, saj dokazno breme o tem, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ zavezanec. Načelo prostega dostopa namreč vzpostavlja pravno domnevo, po kateri so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Iz tega sledi, da je na zavezancu tako breme zatrjevanj, kot tudi breme dokazovanja izjem. V konkretnem primeru organ nikakor ni uspel dokazati, da kateri koli od dokumentov spada pod katero koli od izjem opredeljenih v 6. členu ZDIJZ, zaradi česar je potrebno zahtevi za dostop do informacije nesporno ugoditi.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 18. 4. 2012, št. 090-2/2012-4, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon
Organ je z izpodbijano odločbo odločil o zahtevi prosilca, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da zahtevi prosilca v celoti ne ugodi, ker obstaja možnost zlorabe podatkov v sodnih postopkih, saj se prosilec in organ še nista dokončno uskladila glede medsebojnih obveznosti iz naslova prekinitve izvajanja tega posla. Na podlagi takšne ugotovitve, je organ, brez da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje, zahtevo delno zavrnil, s sklicevanjem na obstoj izjeme iz 2. in 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da odločbe organa sploh ni mogoče preizkusiti, saj ni razvidno niti kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje niti niso navedeni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. V okvir izjeme iz 8. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na katero se sklicuje organ, namreč sodijo podatki iz dokumentov, ki so bili sestavljeni ali pridobljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
Za obstoj navedene izjeme mora torej organ izkazati kumulativno dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen ali pridobljen zaradi konkretnega sodnega postopka, ki je še v teku,
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi škodovalo izvedbi postopka).
Organ se do pogojev, ki jih zahteva izjema, v izpodbijani odločbi ni opredeljeval, temveč se je ukvarjal zgolj s svojim razmerjem do prosilca, glede prekinitve pogodbe, zaradi česar je moral organ iskati novega izvajalci za dokončanje del. Prav tako ni organ pojasnil glede katerih dokumentov oziroma v katerem delu zahtevanih informacij je podana izjema poslovne skrivnosti v skladu z 39. členom ZGD-1. Takšna obravnava zahteve je v nasprotju z ZDIJZ. Organ se ne more in ne sme spuščati v vprašanje, zakaj prosilec določeno informacijo potrebuje oziroma, zakaj jo bo morebiti uporabil. Njegova dolžnost je izključno ta, da odloči, ali zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja za vse oz. erga omnes. To pomeni, da je predmet odločitve strogo vezan na presojo zahtevanega dokumenta, ali zahtevane informacije izpolnjujejo kriterije, določene v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter nadalje, ali so v celoti ali zgolj v obliki delnega dostopa informacije javnega značaja, do katerih imajo dostop prav vsi, ne zgolj prosilec.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato potrebno odpraviti.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities) in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka pač lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.)
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ ravnal v skladu s 44. členom ZUP, ki mu nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba, kar pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. čl. ZUP), v postopek treba pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Iz posredovanega spisa in izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi bil v postopke pozvan subjekt, čigar informacije želi prosilec pridobiti in jih je organ varoval tudi s sklicevanjem na obstoj poslovne skrivnosti.
Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati 214. čl. ZUP, ki opredeljuje obrazložitev odločbe, 6. odst. 213. čl. ZUP, ki se nanaša na izrek odločbe in 44. člen ZUP, ki mu nalaga dolžnost skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Pri tem mora organ tudi paziti, da bo izrek odločbe v skladu z njeno obrazložitvijo.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je treba, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se izpodbijana odločba ne da preizkusiti zaradi neutemeljene obrazložitve, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, pri čemer je organ dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati napotke Pooblaščenca.
Pooblaščenec bi ob tem poudaril, da so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Pooblaščenec nadalje tudi poudarja, da se lahko po določbah ZDIJZ zahtevajo samo že obstoječi dokumenti, torej tisti s katerimi organ že razpolaga v času vložitve zahteve. Zato nikakor ni mogoče po določbah ZDIJZ od organa zahtevati, da naj pojasni celoten postopek izbire v smislu ustvarjanja nove informacije. Takšna informacija ne izpolnjuje kriterija materializirane oblike kot enega od treh nujnih predpostavk, v skladu s 1. odst. 4. čl. ZDIJZ in jo zato organ lahko upravičeno zavrne. Po določbah ZDIJZ organ tudi ni zavezan odgovarjati na vprašanja, razen v primeru, če se odgovor nahaja v dokumentu. ZDIJZ torej ne daje pravnega varstva prosilcu, ki nedvomno zahteva od organa, da mu posreduje bodoče informacije, ki bodo ali pa tudi ne, nastale v prihodnosti in ob vložitvi zahteve še niso ustvarjene. Prosilec lahko na podlagi določb ZDIJZ zahteva od organa informacijo, za katero vsaj predvideva, da je že nastala. Zahtevo mora pri tem opredeliti na način, da zahtevano informacijo opiše s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), to pa ne pomeni, da je treba informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca štel za dovolj določno in torej primerno za obravnavo, vendar kljub temu ni razvidno, katere (posamezne) dokumente je organ presojal in za katere dokumente je torej ugotovil, da predstavljajo izjemo iz 2. in 8. točke prvega odst. 6. čl. ZDIJZ. V ponovljenem postopku je tako organ dolžan ugotoviti oz. konkretno opredeliti, s katerimi dokumenti oziroma informacijami, ki jih zahteva prosilec, razpolaga. To pomeni, da se mora določno opredeliti do vsakega dokumenta, ki ustreza zahtevi prosilca posebej, v smislu ugotavljanja kriterija materializirane oblike, kot enega izmed osnovnih pogojev, da sploh lahko govorimo o informacijah javnega značaja.
Ko bo organ ugotovil, s katerimi informacijami oziroma dokumenti razpolaga, mora za vsak dokument posebej presojati, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera od izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Glede zatrjevanja poslovne skrivnosti, je organ dolžan natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije gre za poslovno skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1, torej za izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Treba je torej presojati, ali so izpolnjeni pogoji oz. kriteriji poslovne skrivnosti po 1. ali po 2. odstavku 39. člena ZGD-1. Glede na dejstvo, da se zahteva nanaša na informacije, ki so nastale v postopku javnega naročila, je v obravnavanem primeru nedvomno podana okoliščina, določena v 3. odstavku 39. člena ZGD-1, na podlagi katerih se podatki sploh ne morejo določiti za poslovno skrivnost, ker so po zakonu javni, v skladu z 22. členom ZJN-2, na kar pravilno opozarja prosilec. Vselej so torej javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Tudi, če bi pozvani subjekt določene informacije označil kot poslovno skrivnost, zagotovo ni dovolj za izkazovanje obstoja zatrjevane izjeme, saj je organ zavezan konkretno in ne zgolj pavšalno preizkusiti obstoj subjektivnega ali objektivnega kriterija varovanja poslovne skrivnosti, ki ga zahteva 39. člen ZGD-1. Področje (javnih) naročil je lahko hitro podvrženo »javnemu špekuliranju« o nepravilnostih, zato je nadzor širše javnosti še toliko bolj upravičen oziroma potreben, zlasti ob dejstvu, da gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev in določa, da se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odst. tega člena, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo obstoja podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, ni pa je konkretno tudi ugotavljal, Pooblaščenec ponovno poudarja, da je organ ob presoji obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dolžan za vsak posamezen dokument, ki je bil predmet zahteve prosilca, natančno in konkretno navesti in izkazati, kakšna škoda bi dejansko nastala za sodni postopek v primeru razkritja tega dokumenta. Organ je dolžan pri presoji obstoja te izjeme za vsak posamezen dokument, ki ga je zahteval prosilec, izvesti t.i. škodni test. Ogrozitev mora biti vsakokrat dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavam.
V primeru, da organ ugotovi obstoj izjeme, pa mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Pri ugotavljanju, ali je morebiti podana katera od izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, organ nikakor ne sme svoje presoje vezati na konkretnega prosilca in se ukvarjati npr. z vprašanjem kaj bo konkretni prosilec z zahtevano informacijo storil oziroma zakaj jo potrebuje, temveč je izrecno zavezan k ugotovitvi, ali zahtevana informacija kot celota, ali pa v obliki delnega dostopa, predstavlja informacijo javnega značaja za vse oziroma za kogar koli. V tem je namreč bistvo dostopa do informacij javnega značaja, da lahko to konkretno informacijo, če tako oceni organ, dobi prav vsak, ne da bi moral izkazovati kar koli, še najmanj pa pravni interes. Če bi torej katera druga oseba (fizična ali pravna), ki ni prosilec v konkretnem postopku, zahtevala dostop do teh istih dokumentov, bi moral organ dostop dovoliti (oz. zavrniti) pod enakimi pogoji, kot prosilcu v konkretnem primeru.
Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo lahko organ določno opredelil izrek odločbe, iz katerega bo jasno razvidno, o katerih informacijah je organ odločil, katere predstavljajo informacijo javnega značaja ter do katerih se dostop delno ali v celoti zavrne. V izreku odločbe mora biti v primeru delnega dostopa jasno naveden dokument, ki je predmet presoje in v katerem delu se prekrije oz. izbriše informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost. (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) oziroma izjemo iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Šele takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka