Prosilka - Okrožno sodišče v Kopru
+ -Številka: 090-101/2012/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala fotokopije sklepov o stikih za zadnjih 10 primerov, za katere je tekel postopek zaradi spora med starši glede stikov z otroci po razpadu zunajzakonske skupnosti in med starši ni prišlo do sodne poravnave ali dogovora v drugi obliki ter se nanašajo na otroke mlajše od 3 let. Organ je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da je to potrebno iz razloga po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme, zaradi katerih lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahteve informacije. Pooblaščenec je v postopku z dopisom št. 090-101/2012/2 z dne 24. 4. 201 organ pozval za dostavo dokumentov, in sicer je zahteval, naj mu ta pošlje vse dokumente, ki jih je organ vodil pri odločanju. Organ je na navedeni dopis odgovoril z dopisom št. Su 230112/2012, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 4. 5. 2012. Organ je v dopisu navedel, da se v vpisniku N ne zajemajo podatki o starosti otrok in o statusu zveze staršev, zato je mogoče takšne sklepe, kot jih zahteva prosilka, identificirati le s fizičnim pregledovanjem spisov. Organ je nadalje navedel, da iz poročila vpisničarke z dne 3.5.2012 izhaja, da v letih 2010, 2011 in 2012 takšnih sklepov organ ni izdal. V tem obdobju izdani sklepi o stikih z otroci se nanašajo bodisi na otroke, starejše od 3 let ali pa je v zadevah prišlo do poravnave ali dogovora. Organ je še pojasnil, da tudi iz poročila sodnice, ki obravnava te zadeve izhaja, da takšnih sklepov, kot jih zahteva prosilka, organ ni izdal. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-101/2012/4
Datum: 6. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 19.4.2012 zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, Ferrarska ulica 9, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. Su 020503/2012 z dne 2. 4. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilke zoper odločbo, št. Su 020503/2012 z dne 2. 4. 2012, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Organ je dne 23. 2. 2012 prejel zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilka navedla, da zahteva fotokopije sklepov o stikih za zadnjih 10 primerov, za katere je tekel postopek zaradi spora med starši glede stikov z otroci po razpadu zunajzakonske skupnosti in med starši ni prišlo do sodne poravnave ali dogovora v drugi obliki ter se nanašajo na otroke mlajše od 3 let.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. Su 020503/2012 z dne 2. 4. 2012. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ najprej povzel zahtevo prosilke, nato pa zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da je to potrebno iz razloga po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme, zaradi katerih lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahteve informacije. Organ je v odločbi tudi navedel, da je glede na določbo 1. odstavka 294. člena ZPP javnost z glavne obravnave v tovrstnih postopkih izključena, kar z drugo besedo pomeni, da tudi osebni podatek, ki se na takem naroku, praviloma pa so to vsi, razkrije, ne more biti javnosti dostopen. Organ je ugotovil, da v zahtevi prosilke tudi ni zaznati, da bi šlo za podatek, katerega navkljub izjemam iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ dovoljuje posredovanje 2. in 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Organ tako zaključuje, da je potrebno zahtevo prosilke v celoti zavrniti.
Organ je dne 13. 4. 2012 zoper odločbo, št. Su 020503/2012 z dne 2.4.2012, prejel pritožbo, v kateri je prosilka navedla, da se pritožuje zoper odločitev organa, saj je odločba napačna v celoti. Organ je namreč dne 5.3.2012, v svojem odgovoru na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, navedel, da nima zahtevanih informacij javnega značaja, v odločbi št. Su 020503/2012 z dne 2. 4. 2012 pa je organ odločbo utemeljil na izjemah do dostopa informacij javnega značaja. Prosilka tudi navaja, da je v postopku odločanja o dostopu do informacij javnega značaja materialna podlaga za odločanje ZDIJZ in ne ZPP. Zgolj splošno in abstraktno sklicevanje organa na izjeme od dostopa do informacij javnega značaja z ničemer ne utemeljuje zavrnitve zahteve v konkretnem primeru.
Pooblaščenec je dne 19. 4. 2012 prejel dopis organa, z dne 17. 4. 2012, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-101/2012/2 z dne 24. 4. 201 organ pozval za dostavo dokumentov, in sicer je zahteval, naj mu ta pošlje vse dokumente, ki jih je organ vodil pri odločanju, torej vse sklepe o stikih za zadnjih 10 primerov, za katere je tekel postopek zaradi spora med starši glede stikov z otroci po razpadu zunajzakonske skupnosti in med starši ni prišlo do sodne poravnave ali dogovora v drugi obliki ter se nanašajo na otroke mlajše od 3 let.
Organ je na navedeni dopis odgovoril z dopisom št. Su 230112/2012, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 4. 5. 2012. Organ je v dopisu navedel, da se v vpisniku N ne zajemajo podatki o starosti otrok in o statusu zveze staršev, zato je mogoče takšne sklepe, kot jih zahteva prosilka, identificirati le s fizičnim pregledovanjem spisov. Organ nadalje navaja, da iz poročila vpisničarke z dne 3.5.2012 izhaja, da v letih 2010, 2011 in 2012 takšnih sklepov organ ni izdal. V tem obdobju izdani sklepi o stikih z otroci se nanašajo bodisi na otroke, starejše od 3 let ali pa je v zadevah prišlo do poravnave ali dogovora. Organ še pojasni, da tudi iz poročila sodnice, ki obravnava te zadeve izhaja, da takšnih sklepov, kot jih zahteva prosilka, organ ni izdal.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Organ je Pooblaščencu v dopisu št. št. Su 230112/2012 pojasnil, da se v vpisniku N (nepravdne zadeve) ne zajemajo podatki o starosti otrok in o statusu zveze staršev, zato bi bilo takšne sklepe, kot jih je zahtevala prosilka, mogoče identificirati zgolj s fizičnim pregledovanjem spisov. Kot je navedeno že zgoraj pa organi niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevam prosilcev. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije.
V kolikor bi torej organ želel ugoditi zahtevi prosilke, bi moral torej fizično pregledati arhiv spisov, ter iz vsakega izluščiti informacijo, o starosti otrok, statusu zveze staršev in konkretni odločitvi v posameznem primeru. Ob tem pa je organ Pooblaščencu zatrdil, da iz poročila vpisničarke z dne 3.5.2012 tudi izhaja, da v letih 2010, 2011 in 2012 sklepov, kot jih zahteva prosilka, organ ni izdal. Prav tako identičen zaključek izhaja iz poročila sodnice, ki obravnava te vrste zadev.
Glede na zgoraj navedeno Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilki ne želi posredovati.
Pooblaščenec prav tako ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri njem ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Pooblaščencu glede na razpoložljivo dokumentarno gradivo niso znane niti druge okoliščine (izven besedila izpodbijane odločbe), ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da je organ v izreku izpodbijane odločbe št. Su 020503/2012 z dne 2.4.2012 sicer ravnal zakonito, ko je zahtevo prosilke v delu zavrnil z navedbo, da ta ne predstavlja informacije javnega značaja, vendar je svojo odločitev obrazložil z napačnimi razlogi (da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov). Pooblaščenec je zato v tej odločbi v skladu z določbo 3. odstavka 248. člena ZUP navedel pravilni razlog za zavrnitev zahteve prosilke, ki je v tem, da zahtevani dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, ker organ z njimi ne razpolaga.
Pooblaščenec je upoštevajoč navedene pravne podlage in dopis organa št. Su 230112/2012, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 4. 5. 2012, ugotovil, da organ z zahtevanimi sklepi ne razpolaga, zato te ne predstavljajo informacije javnega značaja, in da je izrek izpodbijane odločbe zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilke na podlagi 3. odstavka 248. člena ZUP zavrnil, v tej odločbi pa sam navedel pravilne razloge.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
Raziskovalec Pooblaščenca
Kristina Kotnik Šumah univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke