Prosilec - Občina Škofja Loka
+ -Številka: 090-100/2012/9
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopijo najemne pogodbe za mobilni vrtec, sklenjeno med najemnikom Občino Škofja Loka in najemodajalcem zasebno družbo. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je najprej ugotovil, da organ ni v postopek na prvi stopnji ni vključil vseh zainteresiranih subjektov, ki bi jih moral, s čimer je storil bistveno kršitev pravil postopka. Pooblaščenec tudi po dodatnem pozivu od ene izmed gospodarskih družb ni prejel pisnega sklepa oz. odredbe o varovanju poslovne skrivnosti. Druga gospodarska družba pa je sicer obvestila organ, da je dolžan varovati poslovno skrivnost, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da to obvestilo ne izpolnjuje vseh pogojev za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Tudi objektivni kriterij v konkretnem primeru ni izpolnjen. Pooblaščenec pa je opozoril tudi na načeli preglednosti in javnosti kot temeljni načeli Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na načelo transparentnosti iz ZDIJZ, zaradi katerih nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varovali podatki o tem, s kom in pod kakšnimi pogoji je občina sklenila najemno pogodbo ter koliko je bilo za ta namen izplačano iz občinskega proračuna, torej iz javnih sredstev. Za konec je Pooblaščenec še ugotovil, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov, temveč imena in priimke župana ter zakonitih zastopnikov gospodarskih družb, ki niso varovani.
ODLOČBA:
Številka: 090-100/2012/9
Datum: 23. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca……… z dne 12. 4. 2012 zoper odločbo organa: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka št. 090-0005/2012 z dne 26. 3. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Občine Škofja Loka št. 090-0005/2012 z dne 26. 3. 2012 odpravi. Občina Škofja Loka je dolžna prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo pogodbe o najemu bivalnih kontejnerjev za potrebe mobilnega vrtca v Škofji Loki, št. 351-134/2008-1 z dne 18. 8. 2009, skupaj z aneksom št. 1 z dne 15. 2. 2012 in aneksom št. 2, brez datuma.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 21. 2. 2012 pri organu vložil zahtevo po ZDIJZ za pridobitev fotokopije najemne pogodbe za mobilni vrtec, sklenjeno med najemnikom Občino Škofja Loka in najemodajalcem Trimo Trebnje.
Organ je dne 26. 3. 2012 izdal odločbo št. 090-0005/2012 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti. Organ ob tem navaja, da je pogodbo o najemu bivalnih kontejnerjev za potrebe mobilnega (kontejnerskega) vrtca v Škofji Loki, št. 351-134/2008-1 in vse podatke v zvezi z njo najemodajalec Trimo, d.d. označil za poslovno skrivnost in o tem obvestil organ kot najemnika z obvestilom, dogovorom o nerazkrivanju – zaupnosti informacij z dne 18. 8. 2009. ZDIJZ kot eno izmed izjem določa poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Prosilec je dne 12. 4. 2012 pri Pooblaščencu vložil pritožbo (to je Pooblaščenec po povratnem odstopu s strani organa prejel dne 18. 4. 2011, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi). V pritožbi je prosilec navedel, da ni prejel informacije, ki jo je zahteval in priložil izpodbijano odločbo.
Ker organ Pooblaščencu ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je Pooblaščenec dne 24. 4. 2012, z dopisom št. 090-100/2012/2 pozval, naj mu posreduje najemno pogodbo za mobilni vrtec, sklenjeno med najemnikom Občino Škofjo Loko in najemodajalcem Trimo d.d. iz Trebnjega.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril dne 26. 4. 2012 in Pooblaščencu posredoval zahtevane dokumente, in sicer pogodbo o najemu bivalnih kontejnerjev za potrebe mobilnega vrtca v Škofji Loki, št. 351-134/2008-1 z dne 18. 8. 2009, skupaj z dvema pripadajočima aneksoma, aneksom št. 1 z dne 15. 2. 2012 in aneksom št. 2, brez datuma.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami 44. čl. ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
V zvezi z navedenim Pooblaščenec ugotavlja, da organ v postopek na prvi stopnji ni vključil vseh zainteresiranih subjektov, ki bi jih moral, s čimer je storil bistveno kršitev pravil postopka iz 2. in 3. tč. drugega odstavka 237. čl. ZUP. Iz spisa zadeve prvostopenjskega organa namreč ne izhaja, da bi organ subjekte, s katerimi ima sklenjeno pogodbo, ki jo je zahteval prosilec, formalno vključil v postopek oz. jih, po določbi 44. čl. ZUP, seznanil s tekom postopka in jim dal možnost, da se v postopek vključijo kot stranski udeleženci. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec izpodbijano odločbo, iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka, na podlagi prvega odstavka 251. čl. ZUP odpravil in ugotovljene kršitve odpravil ter, na podlagi drugega odstavka 251. čl. ZUP v dopolnjenem postopku sam rešil zadevo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
Pooblaščenec je najprej v postopek, s pozivom z dne 26. 4. 2012, pozval podjetji TRIMO inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d.d. in Immorent Epsilon, d.o.o. Gre za poslovna subjekta, s katerimi je bila sklenjena pogodba, ki jo v konkretnem postopku zahteva prosilec. Prvi subjekt, ki mu je bil poziv vročen dne 30. 4. 2012, se na poziv Pooblaščenca do izdaje te odločbe ni odzval. Drugi subjekt, podjetje Immorent Epsilon d.o.o., se je dne 9. 5. 2012 odzval na poziv Pooblaščenca. V odgovoru je navedel, da so aneks št. 1 k najemni pogodbi, ki je predmet zahteve prosilca, opredelili kot poslovno skrivnost v skladu z 39. členom ZGD-1. Prav tako so kot poslovno skrivnost opredelili vse ostale podatke v zvezi s financiranjem navedene nepremičnine. Podjetje je tudi navedlo, da ker je leasing njegova osnovna dejavnost, bi v primeru razkritja nepooblaščeni osebi nastala poslovna škoda, saj bi šlo v tem primeru za razkritje njegovih konkurenčnih prednosti.
Ker podjetje Immorent Epsilond d.o.o. k odgovoru z dne 8. 5. 2012 ni priložilo sklepa o varovanju poslovne skrivnosti, s katerim naj bi bili zahtevani podatki označeni kot poslovna skrivnost, ga je Pooblaščenec dne 9. 5. 2012 dodatno pozval, naj predloži pisno odredbo v smislu prvega odstavka 39. čl. ZGD-1, s katero je predmetne podatke označilo za poslovno skrivnost.
Podjetje Immorent Epsilon d.o.o. se je na poziv Pooblaščenca odzvalo dne 15. 5. 2012 in navedlo, da ne želi vstopiti v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec, da pa sporoča, da so predmetni dokument v dejanju sklenitve označili kot poslovno skrivnost. Pisne odredbe, sklepa ali drugega dokumenta o določitvi poslovne skrivnosti, pa podjetje Immorent Epsilon d.o.o., tudi na drugi poziv Pooblaščenca, ni predložilo.
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva poslovnih skrivnosti, je Pooblaščenec najprej presojal vprašanje obstoja te izjeme, v nadaljevanju pa po uradni dolžnosti preizkusil tudi obstoj drugih morebitnih izjem. V obravnavani zadevi namreč ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevano informacijo razpolaga.
ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.
Iz upravnega spisa zadeve prvostopenjskega organa izhaja, da je TRIMO, d.d. organu dne 18. 8. 2009 posredoval dopis, naslovljen kot »dogovor o nerazkrivanju – zaupnosti informacij«, v katerem navaja, da organ glede na dogovor prosi, da z vsemi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s sklenjeno pogodbo za Vrtec Biba, ravna skladno z določili o varovanju poslovnih skrivnosti iz ZGD-1, 39. in 40. člen. Samega dogovora oz. sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, TRIMO, d.d. organu ni predložil oz. se ta v upravnem spisu, ki ga je Pooblaščenec prejel od organa, ne nahaja. Prav tako se TRIMO, d.d. ni odzval na poziv Pooblaščenca, naj vstopi v pritožbeni postopek in se izjasni glede tega, ali in katere informacije iz zahtevane pogodbe je označil kot poslovno skrivnost, na kakšen način ter kakšna škoda bi po njegovem mnenju nastala z razkritjem zahtevane informacije. Pooblaščenec tako ugotavlja, da subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti (prvi odstavek 39. čl. ZGD-1) glede zahtevane najemne pogodbe ni podan. Za obstoj subjektivnega kriterija mora biti namreč podana jasna in nedvomna pisna odredba prizadetega subjekta o tem, kdo in katere informacije je dolžan varovati kot poslovno skrivnost ter kakšen je način varovanja teh informacij in odgovornosti oseb v zvezi s tem. V konkretnem primeru je TRIMO, d.d. sicer obvestil organ o tem, da je dolžan varovati poslovno skrivnost, vendar pa obvestila, ki ga je TRIMO, d.d. posredoval organu, ni mogoče šteti za pisno odredbo iz prvega odstavka 39. čl. ZGD – 1. Iz samega obvestila namreč ni razvidno, kdo je sprejel pisno odredbo oz. sklep o varovanju poslovne skrivnosti (katera odgovorna oseba), kdaj je bila ta odredba oz. dogovor sprejeta, prav tako pa obvestilo ne zadosti kriterijem iz 40. čl. ZGD-1, saj iz njega ni razvidno, katere osebe so dolžne varovati informacije in na kakšen način oz. kakšne so odgovornosti teh oseb v zvezi s tem. V zvezi z nevstopom Trima d.d. v pritožbeni postopek Pooblaščenec še dodaja, da je že večkrat zavzel stališče, da mora poslovno skrivnost v postopku izkazovati in dokazovati subjekt, ki je s potencialnim razkritjem informacije prizadet, to je gospodarska družba, katere informacije naj se varuje. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da tudi podjetje Immorent Epsilon, d.o.o. Pooblaščencu v postopku ni predložilo pisne odredbe, ki bi ustrezala kriterijem iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, prav tako pa ni vstopilo v pritožbeni postopek kot stranski udeleženec. Pooblaščenec tako zaključuje, da pogoji za obstoj poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju niso izpolnjeni.
Pooblaščenec je v nadaljevanju po uradni dolžnosti ugotavljal, ali je glede zahtevanih informacij morebiti izpolnjen kriterij poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, kot ga določa drugi odstavek 39. čl. ZGD-1. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD-1 k 39. členu). Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje podatkov iz obravnavanih dokumentov organu očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1. obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2. obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3. obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4. vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5. količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6. preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Pooblaščenec je vpogledal v pogodbo o najemu bivalnih kontejnerjev za potrebe mobilnega vrtca v Škofji Loki, št. 351-134/2008-1 z dne 18. 8. 2009, skupaj z aneksom št. 1 z dne 15. 2. 2012 in aneksom št. 2, brez datuma in ugotovil, da glede na njeno vsebino ne gre za informacije, ki bi predstavljale poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Niti organ niti morebitni zainteresirani subjekti (ki v pritožbeni postopek sploh niso vstopili) namreč niso z ničemer izkazali, da bi z razkritjem zahtevane informacije lahko nastala občutna škoda in kakšna škoda bi lahko nastala. V postopku Pooblaščenec tako ni ugotovil, da je obseg, v katerem so informacije iz zahtevanega dokumenta znane zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje, ter obseg, v katerem so informacije iz obravnavane pogodbe in aneksa znane izven kroga poslovanja, s čim omejen. Ravno nasprotno, Pooblaščenec je z vpogledom v spletni portal Supervizor, http://supervizor.kpk-rs.si/, ugotovil, da je večina finančnih podatkov iz predmetne pogodbe že javno dostopnih (npr. koliko in kdaj je bilo izplačano iz sredstev organa na podlagi navedene pogodbe, kateremu subjektu, po kakšni dinamiki,..). Poleg tega niti organ niti morebitni zainteresirani subjekti v postopku niso zatrjevali, da glede zahtevane pogodbe obstajajo ukrepi, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije. Glede na vsebino zahtevane pogodbe Pooblaščenec tudi ugotavlja, da podatki v njej niso takšnega značaja, da bi bilo v njihovo oblikovanje vloženo veliko tehničnega znanja, truda in denarnih sredstev, ki jih je gospodarski subjekt porabil za razvoj informacij, ki naj bi predstavljale njegovo konkurenčno prednost. Zahtevana pogodba, skupaj s pripadajočimi aneksi, tako ne predstavlja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. čl. ZGD-1, ker ni izkazan niti kriterij »očitne« niti »občutne« škode.
Pooblaščenec ob tem opozarja, da organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni presojal, ali v konkretnem primeru pride v poštev uporaba tretjega odstavka 39. čl. ZGD-1, po katerem se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni po zakonu ali podatki o kršenju zakona in dobrih poslovnih običajev. Organ je namreč povsem spregledal dejstvo, da se sredstva za financiranje pogodbe o najemu bivalnih kontejnerjev za potrebe mobilnega vrtca v Škofji Loki zagotavljajo iz proračuna občine in da gre pri tem za podatke o porabi javnih sredstev. Sklenjena pogodba se namreč nanaša na najem prostorov oz. kapacitet s strani organa, ki je pravna oseba javnega prava in je kot tak zavezan postopati v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 s spremembami in dopolnitvami, dalje ZJF) in Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št. 86/2010). V skladu z ZJF je organ dolžan izdatke iz občinskega proračuna načrtovati vnaprej, temelj za izplačilo iz občinskega proračuna pa je lahko samo zakon, občinski odlok oz. drug predpis (glej 7. člen ZJF), ki je javno objavljen. Povedano drugače, finančno poslovanje organa, tudi izdatki, so pravno strogo regulirani z javnopravnimi predpisi in niso odvisni zgolj od volje organa in subjektov, s katerimi posluje. Kot taki ti podatki tudi ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ravno nasprotno, vsak, ki stopa v pogodbeno razmerje z organom javnega sektorja, se mora zavedati, da je njegova volja pri sklepanju pravnih poslov omejena s prisilnimi predpisi, ki urejajo poslovanje subjektov javnega prava. Načeli preglednosti in javnosti (7. in 8. čl.) sta dve izmed temeljnih načel Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, pri čemer ta zakon v 1. čl. kot »ravnanje« s stvarnim premoženjem zajema tudi najemanje tega premoženja. Pooblaščenec poudarja, da glede na navedeno in ob upoštevanju nadzorne funkcije ZDIJZ in načela transparentnosti nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varovali podatki o tem, s kom in pod kakšnimi pogoji je občina sklenila najemno pogodbo ter koliko je bilo za ta namen izplačano iz občinskega proračuna, torej iz javnih sredstev. Javnost takšnih podatkov je zato nujna že z vidika morebitnih zlorab. Da gre za podatke, ki so javni po zakonu, pa izhaja tudi iz določbe tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ, po katerem se dostop do zahtevane informacije, ne glede na morebitne izjeme, dovoli, če gre (med drugim) za podatke o porabi javnih sredstev. Povedano drugače, tudi če bi Pooblaščenec v konkretnem primeru ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za poslovno skrivnost po ZGD-1 in da gre za izjemo od prosto dostopnih informacij na podlagi 2 tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ (česar pa ni ugotovil!), bi bilo treba dostop do zahtevane pogodbe in aneksov dovoliti, ker gre za podatke, ki izkazujejo upravičenost porabe javnih sredstev. Pooblaščenec je tako v obravnavanem primeru zaključil, da je zahtevana pogodba, skupaj z obema aneksoma, prosto dostopna informacija javnega značaja.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti presojal, ali zahtevana dokumentacija morebiti vsebuje tudi kakšno drugo izmed izjem po prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ, pri čemer je ugotovil, da druge izjeme niso podane.
Ob tem Pooblaščenec sicer pojasnjuje, da zahtevana pogodba in oba aneksa vsebujejo tudi osebne podatke zakonitih zastopnikov gospodarskih družb in zakonitega zastopnika organa - župana, pri čemer pa ne gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec ob tem navaja, da v skladu s splošno prakso niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne podatke opredeljuje že sam pravni red. Zakonodaja s področja gospodarskega prava v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne podatke ustanoviteljev, družbenikov ter zastopnikov gospodarskih družb ter s.p.-jev. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena ZGD-1, ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v 1. odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru (3. odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. Ime in priimek zakonitega zastopnika podjetja in sam naziv in sedež podjetja, ki se pojavljajo v zahtevanih dokumentih, torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Navedeno pomeni, da je razkritje imena in priimka osebe, pooblaščene za zastopanje podjetja, in naziva ter sedeža podjetja dopustno, saj ZVOP-1 njihovega razkritja ne prepoveduje (za razkritje namreč obstaja zakonska podlaga); brisanje teh podatkov na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni potrebno.
Ime in priimek župana pa ni varovan osebni podatek upoštevaje tretji odstavek 6. čl. ZDIJZ, ki pravi, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Identifikacijski podatki župana v pogodbi in obeh aneksom se nedvomno pojavljajo v zvezi z opravljanjem funkcije župana, zato ne gre za varovane osebne podatke. Pooblaščenec je tako odločil, da je pogodba o najemu bivalnih kontejnerjev za potrebe mobilnega vrtca v Škofji Loki, št. 351-134/2008-1 z dne 18. 8. 2009, skupaj z aneksom št. 1 z dne 15. 2. 2012 in aneksom št. 2, brez datuma v celoti prosto dostopna informacija, ki jo je organ dolžan posredovati prosilcu, na način, določen v izreku te odločbe.
Skladno z zgornjimi navedbami je Pooblaščenec odločitev v izreku sprejel na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, pritožbi prosilca je ugodil, odpravil bistvene kršitve postopka in sam odločil o zadevi.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka