Prosilka - Meli center Repče d.o.o.
+ -Številka: 090-99/2012/6
Kategorije: Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilke, ki se je nanašala na več dokumentov. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo, s katerimi občinami je imel organ v času odločanja o zahtevi prosilke sklenjene pogodbe o zagotavljanju zavetišča za zapuščene živali, in z dokumenti o članih zavetišča v tistem času, zato se pritožba v tem delu zavrne. Organ je dolžan posredovati fotokopije obrazcev "Spremni list za žival za spremljanje zdr. stanja, vedenja in ostalih posebnosti med oskrbo" in "Vprašalnik posvojiteljem in izjava" (ki ne predstavljata izjeme notranjega delovanja organa, ki jo je zatrjeval organ), določenih vpisov v sprejemni knjigi za leto 2009 in za leto 2010 (oboje s prekritimi podatki, ki so izjema varstva osebnih podatkov), dveh pogodb s podatki o firmi in sedežu izvajalca veterinarskih storitev (ki ne predstavljata izjeme poslovne skrivnosti, ki jo je zatrjeval organ).
ODLOČBA:
Številka: 090-99/2012/6
Datum: 14. 9. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) ter prvega odstavka 252. člena ZUP, o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilka) z dne 30. 12. 2010 zoper odločbo Meli center Repče d.o.o., Repče 10, 8210 Trebnje, (v nadaljevanju organ) št. 01-020-2010, z dne 20. 12. 2010 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 30. 12. 2010 zoper odločbo Meli center Repče d.o.o. št. 01-020-2010, z dne 20. 12. 2010 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, ter se odloči:
- organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopiji neizpolnjenih obrazcev z naslovom »Vprašalnik posvojiteljem in izjava« ter »Spremni list za žival za spremljanje zdr. stanja, vedenja in ostalih posebnosti med oskrbo«;
- organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo vpisa v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 335, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom »Ime in bivališče lastnika živali«;
- organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo vpisa v sprejemni knjigi za leto 2010 pod zaporedno številko 169, pri čemer je organ dolžan prekriti:
- ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom »Ime in bivališče lastnika živali«;
- ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom »Diagnoza«;
- številko čipa, navedeno v stolpcu »Diagnoza«;
- ime in priimek doktorja veterinarske medicine;
- organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 1. 2. 2005 v delu, kjer sta navedena firma in sedež izvajalca veterinarskih storitev;
- organ mora prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Pogodbe o medsebojnem sodelovanju z dne 1. 10. 2008 v delu, kjer sta navedena firma in sedež izvajalca.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka, se pritožba prosilke zavrne.
3. V delu zahteve, ki se nanaša na seznam občin koncesionark ter na seznam članov sveta zavetišča in podatke o tem, katero institucijo zastopajo, se pritožba prosilke zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 27. 2. 2010 na organ naslovila vlogo, s katero je v obliki fotokopij zahtevala:
- vprašalnik za posvojitelje;
- dokument o vedenjski oceni živali;
- podatke o prostoživeči črni mački, ki je bila odlovljena pri … na Škofljici; kateri posegi so bili opravljeni; kam točno je bila nameščena; zakaj ni bila vrnjena;
- dokaz, da organ mikročipira živali;
- seznam občin koncesionark;
- seznam članov sveta zavetišča in podatke o tem, katero institucijo zastopajo;
- podatke o uradnih veterinarjih zavetišča.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 01-020-2010, z dne 20. 12. 2010. V obrazložitvi je navedel, da je koncesionarka Občina Trebnje, v preostalem delu pa je zahtevo prosilke zavrnil. Glede dokumenta o vedenjski oceni živali, dokaza o mikročipiranju živali in podatkov prostoživeči črni mački, odlovljeni na Škofljici je organ navedel 4. člen ZDIJZ in pogoje, ki morejo bi izpolnjeni, da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, ter zaključil, da v navedenih primerih ne gre za informacijo javnega značaja. Podatki o uradnih veterinarjih zavetišča po mnenju organa predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, podatki v vprašalniku za posvojitelje pa izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 30. 12. 2010 vložila pritožbo in v alinejah navedla razloge zanjo: zavrnitev zahteve, napačna interpretacija zakonodaje, pomanjkljiv pravni pouk in nepopolna ugoditev 3. točki. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 17. 4. 2012 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 7. 5. 2012 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem je organ pojasnil, da se bo vprašalnik za posvojitelje pojavil na internetu in ga bodo uporabili za šikaniranje organa, če bo posredovan javnosti. Pisali bodo o napakah (čeprav je vprašalnik pravilno sestavljen, kar je potrdila tudi pristojna inšpekcija), na podlagi katerih bodo blatili organ. Organ je zaradi takšnih ravnanj deležen kritik in mnogih pisanj, na katera mora odgovarjati, kar vpliva tudi na delo organa, saj je zasipan z različno pošto. Organ vztraja, da gre za izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zato ne dovoli, da se dokument posreduje prosilki. Enake razloge za nerazkritje je organ navedel tudi v zvezi z dokumentom o vedenjski oceni živali. V zvezi s podatki o črni prostoživeči mački, ki je bila odlovljena pri … na Škofljici, je organ navedel, da gre za šikaniranje organa, ker je te podatke že sam poslal prosilki, vendar dokazila o tem trenutno ne najde. Prav tako je iste podatke prosilka dobila že od VURS-a, ker je organ o isti mački dal poročilo tudi tej inšpekciji, ki zato razpolaga z vsemi dokumenti o tej živali. Organ je Pooblaščencu izročil fotokopijo iz sprejemne knjige in poudaril, da je podatke o posvojiteljih oziroma o kraju, kamor je žival izpuščena, treba skrbno varovati, ker se je v pretekli praksi izkazalo, da so določene osebe prišle do teh podatkov in posvojitelje nadlegovale na njihovih dvoriščih. Organ zato meni, da prosilka ne bi smela dobiti podatka o kraju odlova (stolpec »ime in bivališče lastnika živali«) in podatka o kraju izpusta (stolpec »Diagnoza«). Obstaja še spremni list za živali, ki ga organ hrani, dokler je žival pri njem, nato pa ga uniči. Ker obravnavana mačka ni več pri organu, zanjo ne hrani spremnega lista, temveč le še vpis v sprejemni knjigi. V nadaljevanju je organ pojasnil, da je edini dokaz o mikročipiranju nalepka v sprejemni knjigi, na kateri je številka mikročipa, ki ga je žival dobila. Ta številka je po mnenju organa varovan osebni podatek, ker se na podlagi te številke v CRPsi lahko pride do mnogih osebnih podatkov o lastnikih psov. Organ mikročipira živali na podlagi zakonskih določb in o tem, poleg nalepk v sprejemni knjigi, ne razpolaga z nobenim drugim dokumentom. Nadalje je organ pojasnil, da je kot koncesijsko pogodbo razumel le pogodbo z občino Trebnje. Preostale pogodbe organ ne razume kot koncesijske, temveč letne pogodbe. Takrat je imel sklenjene letne pogodbe z občinami Litija, Krško, Brežice, Kočevje, Mokronog Trebelno, Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Mengeš, Ig in Sevnica. Vendar z nobeno izmed teh pogodb ne razpolaga več, ker jih uniči potem, ko pogodbe potečejo. Zaradi opisanega razumevanja pojma »koncesijska pogodba« je organ prosilki posredoval le podatek o Občini Trebnje. Zatem je organ pojasnil, da seznam članov sveta zavetišča in podatek, katero inštitucijo zastopajo, prosilka lahko dobi na vsaki posamezni seji sveta zavetišča, saj je v svetu predstavnica Društva za zaščito živali Trebnje. Sestava fizičnih oseb kot članov zavetišča se konstantno spreminja. Svet je sestavljen iz po enega predstavnika pogodbene občine, predstavnika VURS-a, predstavnika društva za zaščito živali, na območju katerega deluje zavetišče in predstavnika zavetišča. Organ obvestila, ki so namenjena članom sveta zavetišča, pošilja neposredno na občino, občina pa določi, katera fizična oseba bo prisotna na seji sveta. Organ za leto 2010 ne razpolaga z nobenim dokumentom, kjer bi bili navedeni člani sveta zavetišča, ker jih ne potrebuje in jih je zato uničil. Organ meni, da je uradni veterinar organa vsak veterinarski inšpektor, seznam teh se nahaja na spletni strani VURS. Če bi prosilka zahtevala podatke o pogodbenih izvajalcih veterinarskih storitev, bi organ razumel zahtevo kot zahtevo za posredovanje pogodb z veterinarskimi organizacijami. Organ je poudaril, da dve pogodbi, s katerima razpolaga, v celoti predstavljata poslovno skrivnost, zato se prosilka ne sme seznaniti z njuno vsebino.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz definicije informacije javnega značaja je (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ) izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.
Seznam občin koncesionark in seznam članov sveta zavetišča in podatki o tem, katero institucijo zastopajo
Pooblaščenec je najprej ugotavljal, ali organ razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti v resničnost navedb organa, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo, s katerimi občinami je imel organ v času odločanja o zahtevi prosilke (tj. dne 20. 12. 2010) sklenjene pogodbe o zagotavljanju zavetišča za zapuščene živali, ker pogodbe, sklenjene z občinami uniči takoj, ko potečejo. Pooblaščenec tudi ni mogel posumiti v resničnost navedb organa, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga več z dokumenti, ki izkazujejo, kdo so bili člani zavetišča in katero institucijo so zastopali v času odločanja o zahtevi prosilke, ker je organ povedal, da jih je uničil, ker jih ni potreboval. Pooblaščenec zato ne vidi razlogov, da ne bi verjel navedbam organa v izpodbijani odločbi, iz katerih izhaja, da z navedenimi dokumenti ne razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost navedb organa, s katerimi je organ zatrdil, da je dokumente uničil, zato ugotavlja, da organ zahtevanega dokumenta ne hrani niti v računalniških evidencah. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in hrani seznam občin, s katerimi je imel v času odločanja o zahtevi prosilke sklenjene pogodbe o zagotavljanju zavetišča za zapuščene živali, in seznam članov zavetišča s podatki o tem, katero institucijo zastopajo. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ker obravnavanih dokumentov ne hrani več.
Pooblaščenec pripominja, da je prosilka povsem upravičeno pričakovala, da organ razpolaga z obravnavanimi dokumenti, saj je organ s temi dokumenti v določenem trenutku dejansko razpolagal. Organ pa bi seveda bil, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi bili dokumenti, ki jih izdela v zvezi z izvajanjem javne službe, javnosti dostopni. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijani odločbi izhaja, da ne razpolaga z vsemi tovrstnimi dokumenti, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga niti z dokumenti, ki izkazujejo, s katerimi občinami je imel organ v času odločanja o zahtevi prosilke (tj. dne 20. 12. 2010) sklenjene pogodbe o zagotavljanju zavetišča za zapuščene živali, niti z dokumenti, ki izkazujejo, kdo so bili člani zavetišča in katero institucijo so zastopali v času odločanja o zahtevi prosilke. Navedeno pomeni, da v zvezi s temi dokumenti ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na navedene dokumente, s 3. točko izreka te odločbe zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Vprašalnik za posvojitelje in dokument o vedenjski oceni živali
Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da so predmet zahteve prosilke v delu, kjer zahteva »vprašalnik za posvojitelje« in »dokument o vedenjski oceni živali«, dokumenti, ki jih mora organ pripraviti na podlagi določb Pravilnika o pogojih za zavetišče za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000 in št. 78/2004; v nadaljevanju Pravilnik).
Iz 15. člena Pravilnika izhaja, da mora osebje zavetišča v izolatoriju najmanj dvakrat dnevno preveriti splošno stanje in počutje živali ter o tem voditi evidenčni list, kamor vpiše svoja opažanja in po potrebi obvestiti veterinarja. Vse ugotovljene nepravilnosti (neješčnost, neredno iztrebljanje, apatičnost, agresivnost) mora vpisati v kartoteko živali in po potrebi obvestiti veterinarja. V 16. členu je določena obveznost organa, da v obdobju, ko žival ni v izolatoriju, vsak dan dvakrat preveriti splošno stanje in počutje živali v zavetišču. Vse ugotovljene spremembe (neješčnost, neredno iztrebljanje, apatičnost, agresivnost) mora vpisati v kartoteko živali in po potrebi obvestiti veterinarja. Iz vsebine dokumenta, ki ga je organ izročil Pooblaščencu, izhaja, da »Spremni list za žival za spremljanje zdr. stanja, vedenja in ostalih posebnosti med oskrbo« (v nadaljevanju Spremni list) predstavlja dokumenta, ki sta v Pravilniku poimenovana »evidenčni list« in »kartoteka živali«.
Iz 18. člena izhaja, da zavetišče odda žival tistemu interesentu, ki ima najboljše pogoje za oskrbo živali, o čemer presodi na podlagi predhodno izpolnjenega vprašalnika o interesentovih izkušnjah z živalmi, znanju, bivalnih pogojih in o tem, kakšno žival želi. Ob predaji živali mora novi skrbnik podpisati izjavo o prevzemu živali, s katero se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. Pravilnik določa tudi vsebino takšne izjave. Iz vsebine dokumenta, ki ga je organ izročil Pooblaščencu, izhaja, da »Vprašalnik posvojiteljem in izjava« (v nadaljevanju Vprašalnik) predstavlja dokumenta, ki sta v Pravilniku poimenovana »vprašalnik« in »izjava«.
Organ je v zvezi s Spremnim listom in Vprašalnikom zatrjeval obstoj izjeme, kot jo odloča ZDIJZ v 11. točki prvega odstavka 6. člena, na podlagi katere se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec je zato presojal, obstoj dveh pogojev, ki morata biti, glede na navedeno določbo, kumulativno podana:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa,
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Pooblaščenec je ugotovil, da pojmovno niti Spremni list niti Vprašalnik nista dokumenta, ki bi nastala v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj ne gre za interno komunikacijo, ki je namenjena zgolj delu organa, niti za interni dokument, ki je namenjen le delu v organu samem. Spremni list je dokument, ki je namenjen tudi pristojni veterinarski službi, Vprašalnik pa je namenjen tudi posvojitelju živali. Oba dokumenta pa pristojnemu inšpektorju omogočata izvajanje nadzora nad delom zavetišča za zapuščene živali. Pooblaščenec obenem ne vidi možnosti, da bi dostop javnosti do določenega dela teh dokumentov lahko ogrozil delo organa. Oba obravnavana dokumenta sta neizpolnjena obrazca, kar pomeni, da je iz njiju mogoče razbrati le, katere vrste podatkov organ zbira, nikakor pa z njunim razkritjem ne bi bili razkriti podatki o konkretnih primerih živali, ki jih obravnava organ. Pooblaščenec ne vidi razlogov, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti, da bi dostop do obravnavanih dokumentov ogrozil delo organa. Pooblaščenec ni mogel slediti navedbam, s katerimi je organ motnje pri delovanju organa zatrjeval s tem, da bi bila obravnavana dokumenta lahko uporabljena za šikaniranje organa, zaradi česar bi bil deležen kritik in zasipan s pošto, kar bi vplivalo na njegovo delo. Takšnih posledic razkritja dokumenta po mnenju Pooblaščenca nikakor ni mogoče šteti kot motnje pri delovanju organa v smislu, kot jih predvideva določba 11. tč. p. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je zaključil, da organ ni uspel izkazati obstoja nobenega izmed zgoraj navedenih kriterijev, zato izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Podatki v obravnavanih dokumentih predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Podatki o prostoživeči črni mački, ki je bila odlovljena na Škofljici in dokaz, da organ mikročipira živali
Ob upoštevanju dejstva, da prosilka ni mogla vedeti, kako natančno se imenujejo dokumenti, s katerimi organ razpolaga, Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet zahteve prosilke vpis v sprejemni knjigi za leto 2009 pod zaporedno številko 335, ki ga je mogoče glede na vsebino opredeliti tudi kot »podatke o črni prostoživeči mački, ki je bila odlovljena pri … na Škofljici« (stolpci »ime in bivališče lastnika živali«, »Opis živali« in »Zdravljenje«) in iz katerega je razvidno »kateri posegi so bili opravljeni« (stolpec »potek in popis bolezni«) in odgovor na vprašanji prosilke »kam je bila nameščena« oziroma »zakaj ni bila vrnjena« (stolpec »diagnoza (komplikacije)«).
Pooblaščenec je ugotovil, da navedena dokumentacija vsebuje podatke, ki so izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP; v nadaljevanju ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec je ugotovil, da presojani dokument vsebuje naslednje osebne podatke: ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcu z naslovom »Ime in bivališče lastnika živali«.
Pooblaščenec pojasnjuje, da razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, zato je treba za presojo dopustnosti razkritja upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon. Upoštevaje dejstvo, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje navedenih osebnih podatkov, Pooblaščenec zaključuje, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki, kar pomeni, da predstavljajo izjemo od prostega dostopa.
Dokument, ki ustreza delu zahteve, v katerem prosilka zahteva dostop do »dokaza, da organ mikročipira živali«, se nanaša na nalepke, ki jih organ nalepi v sprejemno knjigo zatem, ko žival mikročipira. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, da bi podvomil v navedbe organa na ogledu in camera, iz katerih izhaja, da organ mikročipira živali na podlagi zakonskih določb in zato o tem, razen nalepk v sprejemni knjigi, ne razpolaga z nobenim drugim dokumentom. Kot primer je organ Pooblaščencu izročil fotokopijo vpisa v sprejemni knjigi za leto 2010 pod zaporedno številko 169, kjer je v stolpcu »Diagnoza« nalepljena nalepka, ki dokazuje, da je bila konkretna žival mikročipirana.
Nalepka je sestavljena iz črtne kode in številke čipa konkretne živali. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da je možno z iskanjem po (sicer nejavnem) centralnem registru živali priti do podatka o lastniku (posvojitelju) čipirane živali, kot so ime in priimek, naslov, EMŠO, datum rojstva. Posameznik (lastnik psa) bi bil tako lahko s pomočjo številke čipa določljiv (, in sicer brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali potrebnega veliko časa), kar bi pomenilo nedopustno razkrivanje njegovih osebnih podatkov. Kot je pravilno opozoril že organ na ogledu in camera, je številka čipa varovan osebni podatek, kar pomeni, da predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Med varovane osebne podatke v vpisu v sprejemni knjige za leto 2010 pod zaporedno številko 169 sodijo še naslednji podatki:
- ime, priimek in naslov osebe, navedene v stolpcih z naslovom »Ime in bivališče lastnika živali« in »Diagnoza«;
- ime in priimek doktorja veterinarske medicine, ki je psa obravnaval.
Pooblaščenec je pri odločitvi upošteval obstoj izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da je mogoče uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, saj s prekritjem podatkov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, ostanejo podatki, za katere je to glede na določbe ZDIJZ potrebno, javnosti nedostopni.
Pooblaščenec zaključuje, da podatki v obravnavanih vpisih v sprejemni knjigi predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja (z izjemo varovanih osebnih podatkov), kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem obravnavana vpisa v sprejemni knjigi vsebujeta varovane osebne podatke, pa je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec opozarja, da se zahteva prosilke nanaša le na določene vpise v sprejemni knjigi za pse oziroma za mačke. Na posamezni strani v teh dokumentih pa se nahaja več vpisov z različno vsebino. Pooblaščenec je dolžan odločati v okviru zahteve in pritožbe prosilke, zato se ni spuščal v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli posamezne strani, na kateri se nahaja vpis, ki je predmet zahteve prosilke, prosto dostopne informacije. Iz istega razloga organu na podlagi te odločbe ni treba razkriti preostalega dela vsebine posameznih strani, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop).
Podatki o uradnih veterinarjih zavetišča
Na ogledu in camera je Pooblaščenec ugotovil, da se podatki, ki jih je prosilka v zahtevi označila kot »podatki o uradnih veterinarjih zavetišča«, nahajajo v pogodbah, ki ju ima organ sklenjeni z dvema veterinarskima organizacijama. Ker pravni termin »uradni veterinar zavetišča«, ki ga je prosilka navedla v zahtevi, ne obstaja, je Pooblaščenec zahtevo prosilke v skladu z načelom varstva pravic strank v tem delu razlagal široko. Pri tem je izhajal iz 14. člena Pravilnika, ki določa, da se zavetišču lahko podeli koncesija za izvajanje storitev zdravstvenega varstva živali v zavetišču, če izpolnjuje pogoje iz pravilnika, ki ureja pogoje, ki jih morata za pridobitev koncesije izpolnjevati živalski vrt in zavetišče za zapuščene živali. Če zavetišče teh pogojev ne izpolnjuje, mora za izvajanje storitev zdravstvenega varstva živali v zavetišču skleniti pogodbo z verificirano veterinarsko organizacijo. Pooblaščenec je upoštevaje navedene določbe ugotovil, da »podatke o uradnih veterinarjih zavetišča« predstavljajo podatki o veterinarski organizaciji, s katero ima organ sklenjeno pogodbo na podlagi navedenih določb Pravilnika. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da je organ z dvema veterinarskima organizacijama sklenil tovrstni pogodbi, in sicer obe z naslovom »pogodba o medsebojnem sodelovanju«. Prva pogodba je bila sklenjena dne 1. 2. 2005, pogodbena stranka organa pa je poimenovana kot »izvajalec veterinarskih storitev«. Druga pogodba je bila sklenjena dne 1. 10. 2008, pogodbena stranka organa pa je poimenovana »izvajalec«. Podatka, ki ju zahteva prosilka, sta torej firma in sedež »izvajalca veterinarskih storitev« in »izvajalca« (v nadaljevanju veterinarski organizaciji) v navedenih pogodbah.
Organ se v zvezi z zahtevanimi podatki sklicuje na 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/2009-UPB-3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Organ je obstoj poslovne skrivnosti zatrjeval na deklaratorni ravni in se ni skliceval na obstoj pisnega sklepa, ki bi določal, da obravnavane podatke šteje za poslovno skrivnost. V konkretnem primeru torej ne obstaja odredba, ki bi obravnavane podatke opredelila kot poslovno skrivnost, zato je Pooblaščenec zaključil, da subjektivni kriterij po 39. členu ZGD-1 v konkretnem primeru ni podan.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali podatki o firmi in sedežu obravnavanih veterinarskih organizacij prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD-1 k 39. členu). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009. Organ v konkretnem primeru niti v izpodbijani odločbi niti na ogledu in camera ni navedel, kakšna škoda naj bi mu nastala z razkritjem zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je ob reševanju pritožbe najprej ugotovil, da so firmi (veterinarskih organizacij) in njuna sedeža podatki, ki so javno dostopni v Poslovnem registru Slovenije in so torej že po Zakonu o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/2006 in 33/2007-ZSReg-B) javni, kar v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 pomeni, da jih ni mogoče šteti za poslovno skrivnost. Dodatnega podatka, ki iz zahtevanih dokumentov izhaja in pove, da imata veterinarski organizaciji z organom sklenjeno pogodbo, pa po presoji Pooblaščenca tudi ne moremo opredeliti kot poslovno skrivnost. Ob upoštevanju nadzorne funkcije ZDIJZ in načela transparentnosti nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval način izvajanja dolžnosti, ki jih organu kot izvajalcu javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali določa javnopravni predpis. Javnost takšnih podatkov je zato nujna že z vidika morebitnih zlorab. Podatek o tem, s katerim subjektom je organ sklenil pogodbo za izvajanje storitev zdravstvenega varstva živali v zavetišču, ne razkriva ničesar drugega kot to, na kakšen način je organ izpolnil svojo obveznost iz 14. člena Pravilnika. Če želi organ izvajati javno službo zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, mora namreč slediti določbam Pravilnika. Z razkritjem podatkov o načinu izpolnjevana dolžnosti, ki mu jih nalaga Pravilnik, organu zagotovo ne more nastati občutna škoda. Razkritje obravnavanih podatkov torej lahko pripelje le do zaključka, ali je organ ustrezno upošteval določbe Pravilnika, kar pa z institutom poslovne skrivnosti ni povezano, ker ta podatek ne vpliva na konkurenčni položaj družbe oziroma organa v obravnavanem primeru.
Kot že rečeno, je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali, organ v konkretnem primeru pa obstoja poslovne skrivnosti ni uspel izkazati. Vsi navedeni argumenti so Pooblaščenca pripeljali do zaključka, da z razkritjem podatkov o firmi in sedežu obravnavanih veterinarskih organizacij, s katerimi ima organ sklenjeni pogodbi, organu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.
Pooblaščenec je zaključil, da ni mogoče slediti navedbam organa glede obstoja izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec še opozarja, da se zahteva prosilke nanaša le na podatek o firmi in sedežu veterinarskih organizacij, s katerima ima organ sklenjeni pogodbi, v obravnavanih pogodbah pa se nahajajo tudi drugi podatki. Pooblaščenec je dolžan odločati v okviru zahteve in pritožbe prosilke, zato se ni spuščal v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli obravnavanih pogodb, na katerih se nahajajo zahtevani podatki o veterinarski organizaciji, prosto dostopne informacije. Iz istega razloga organu na podlagi te odločbe ni treba razkriti preostalega dela pogodb, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop).
Sklepno
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka