Prosilka - Meli center Repče d.o.o.
+ -Številka: 090-98/2012/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku potdil odločbo, s katero je organ zavrnil dostop do letnega poročila za leto 2010, ki ga je organ poslal Občini Grosuplje. Organ zahtevanega dokumenta ne more posredovati prosilcu, ker z dokumentom ne razpolaga, ker torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščeenc je v nasprotju s pritožbenimi navedbami ugotovil tudi, da uradna oseba, ki je vodila postopek, in uradna oseba, ki je odločila o zahtevi, izpolnjujeta vse predpisane pogoje.
ODLOČBA
Številka: 090-98/2012/6
Datum: 15. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilka) z dne 13. 4. 2012 zoper odločbo Meli center Repče d.o.o., Repče 10, 8210 Trebnje, (v nadaljevanju organ) št. 090-01-2012/2, z dne 3. 4. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Meli center Repče d.o.o. št. 090-01-2012/2, z dne 3. 4. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 23. 2. 2012 na organ naslovila vlogo, s katero je zahtevala fotokopijo ali elektronsko obliko letnega poročila za leto 2010 za Občino Grosuplje.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 090-01-2012/2, z dne 3. 4. 2012 ter v obrazložitvi povzel 1., 2. in 4. člen ZDIJZ. Ugotovil je, da letno poročilo za leto 2010 za Občino Grosuplje ni informacija javnega značaja, ker organ z njim ne razpolaga. Dokument mora v času odločanja obstajati, zahtevana informacija pa ni zajeta v nobenem dokumentu, s katerim organ razpolaga. Organ je še navedel, da zahtevanega dokumenta ni dolžan ustvariti na zahtevo prosilke, razen proti plačilu v skladu z veljavnim cenikom organa.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka dne 13. 4. 2012 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je organ zahtevane informacije odbral za Občino Grosuplje dne 24. 3. 2011 in bi v skladu z veljavno zakonodajo v evidencah morale biti hranjene. Prosilka zahteva pojasnilo, čigava pooblaščenka je … in dokazilo, ali je … pristojna oseba za upravljanje z informacijami javnega značaja ter za izdajanje odločb in opravljanje drugih postopkov po ZUP.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 16. 4. 2012 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-98/2012/2, z dne 18. 4. 2012 pozval Občino Grosuplje, da pojasni, ali je imela v letu 2010 z organom sklenjeno pogodbo o opravljanju javne službe zagotavljanja zavetišča, ali ji je bil organ glede na to pogodbo dolžan predložiti letno poročilo o svojem delovanju, ali ji je organ predložil to letno poročilo ter ali ji je organ predložil poročilo za vsako žival, ki je bila sprejeta v zavetišče, posebej. Občina Grosuplje je v dopisu št. 334-1/2008, z dne 20. 4. 2012 pojasnila, da je leta 2010 z organom imela sklenjeno pogodbo, na podlagi katere pa organ ni bil dolžan predložiti letnega poročila o izvajanju storitve. O prevzemu zapuščene živali je moral organ obvestiti občino takoj, najkasneje pa v roku 2 dni. Organ je kljub temu občini sproti posredoval letna poročila o izvajanju storitev za vsa leta, v katerih je izvajal storitve za občino, tudi za leto 2010. V skladu z določili pogodbe je organ priložil poročila, iz katerih je razvidno, za kakšno žival gre (zunanji opis živali in okvirna starost živali), kraj in čas najdbe oziroma prevzema živali in podatke o najditelju, ukrepe, ki so bili izvedeni pri vsaki živali, mesta oglaševanja živali za možnost posvojitve, za mačke, ki so bili izpuščeni v naravno okolje kraj izpusta živali, za pse, ki so bili oddani novim lastnikom, pa navedba, da je pes zaveden v centralni register psov pri Veterinarski upravi RS. Poročila so priloga računom za izvajanje storitve, za katera v skladu z veljavno zakonodajo velja rok hrambe 5 let, prav tako se v okviru celotne dokumentacije o izvajanju oskrbe hrani tudi poročilo o izvajanju storitve za leto 2010.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 7. 5. 2012 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem je organ pojasnil, da letnih poročil ne hrani, ker jih ne potrebuje zase. Zato jih tudi vedno izbriše iz računalnika. Organ je Pooblaščencu izročil pooblastilo za uradno osebo, pristojno za vodenje postopka v zadevah posredovanja informacij javnega značaja št. 17/2012, z dne 1. 1. 2012 in za isto osebo tudi potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka št. … . Organ je še pojasnil, da se je v Združenju oskrbnikov slovenskih zavetišč za zapuščene hišne živali združilo 5 zavetišč, ki imajo isto skupno osebo, ki pripravlja dokumente v zvezi z zahtevami za posredovanje informacij javnega značaja. Ta oseba ni zaposlena pri organu, je pa sekretarka navedenega združenja.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.
Ker se je organ skliceval na to, da zahtevanega dokumenta nima, prosilka pa v zahtevi in pritožbi temu nasprotuje, je bilo v pritožbenem postopku treba ugotoviti, ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti v resničnost navedb organa na ogledu in camera, s katerimi je pojasnil, da letnih poročil ne hrani, ker jih ne potrebuje zase. Pooblaščenec zato ne vidi razlogov, da ne bi verjel navedbam organa v izpodbijani odločbi, iz katerih izhaja, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti ali pridobiti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v resničnost navedbe organa, s katero je organ zatrdil, da letna poročila vedno zbriše iz računalnika, zato ugotavlja, da organ zahtevanega dokumenta ne hrani niti v računalniških evidencah. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in hrani letna poročila, ki jih posreduje občinam. Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ker kopije zahtevanega dokumenta ne hrani več.
Pooblaščenec pripominja, da je prosilka glede na tehnologijo, ki nas obdaja v vsakdanjem življenju, povsem upravičeno pričakovala, da organ razpolaga z zahtevanim letnim poročilom, ki ga je že izdelal in posredoval občini. Organ pa bi bil, skladno z namenom, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, dolžan poskrbeti, da bi bili dokumenti, ki jih izdela v zvezi z izvajanjem javne službe, javnosti dostopni. Vendar pa iz navedb organa v izpodbijani odločbi in na ogledu in camera izhaja, da ne razpolaga z vsemi tovrstnimi dokumenti, kar vsekakor organu ni v prid. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP).
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da organ ne razpolaga z letnim poročilom za leto 2010 za Občino Grosuplje. »Kriterij materializirane oblike« glede teh dokumentov torej ni izpolnjen, torej ni izpolnjen eden izmed pogojev iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki morajo biti podani kumulativno, da lahko potrdimo obstoj informacije javnega značaja. Ker informacija javnega značaja pri organu ne obstaja, pritožbenim navedbam prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi.
Prosilka izpodbija odločbo tudi zaradi kršitve pravil postopka, ker dvomi, da sta osebi, ki sta podpisali odločbo, pristojni voditi postopek oziroma odločati po ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da skladno z 21. členom ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba, ki jo določi organ (9. člen ZDIJZ), v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Iz navedenega izhaja, da morata tako uradna oseba, ki je vodila postopek v konkretnem primeru (podpisana na levi strani na koncu odločbe), kot tudi uradna oseba, ki je o zahtevi odločala (podpisana na desni strani na koncu odločbe), izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZUP.
28. člen ZUP določa, da v upravni zadevi, za katero je pristojen monokratičen (individualno voden) organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik, če ni s predpisi o organizaciji tega organa ali z drugimi predpisi določeno drugače. Pooblaščenec pojasnjuje, da ZUP v okviru izdajanja odločb loči pooblastilo za vodenje postopka pooblastilo za odločanje. Direktorica organa (o čemer se je Pooblaščenec prepričal z vpogledom v Poslovni register Slovenije na spletu), ki je odločila o obravnavani zahtevi, je torej kot predstojnica organa ex lege pooblaščena za odločanje, kar pomeni, da pritožbene navedbe, ki se nanašajo nanjo, niso utemeljene. Nadalje je treba pojasniti, da lahko predstojnik na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUP za odločanje pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu. Pooblastilo za odločanje obsega tudi pooblastilo za vodenje pred odločitvijo (tretji odstavek 28. člena ZUP). Ali se bo predstojnik odločil za delegacijo pooblastila, je njegova pravno nevezana organizacijska oziroma managerska odločitev. Le v primeru, če predstojnik organa ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje (četrti odstavek 30. člena ZUP), predstojnik pa sme v takšnem primeru samo odločati. Kot že rečeno, se pritožbene navedbe prosilke nanašajo tudi na osebo, ki je na izpodbijani odločbi navedena kot uradna oseba, ki je vodila postopek, zato je Pooblaščenec preveril, ali je predstojnica (direktorica) organa izdala ustrezno pooblastilo. Organ je v ta namen Pooblaščencu izročil pooblastilo št. 17/2012 z dne 1. 1. 2012, iz katerega izhaja, da je na odločbi podpisana uradna oseba, ki je vodila obravnavani postopek, s strani direktorice pooblaščena za vodenje postopka v zadevah posredovanja informacij javnega značaja.
ZUP poleg pooblastila določa še druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati uradne osebe, da se jih lahko pooblasti za vodenje in odločanje v upravnih postopkih. 31. člen ZUP določa, da upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka. Ti pogoji so podrobneje predpisani z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, 29/2000 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba). Iz 2. člena Uredbe izhaja, da mora oseba, ki se ji podeli pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh in pooblastilo za vodenje postopka pred odločitvijo oziroma za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku imeti:
1. ustrezno izobrazb, določeno z zakonom, Uredbo in drugimi predpisi,
2. opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
4. člen Uredbe določa, da v zahtevnih upravnih postopkih (kamor sodi postopek po ZDIJZ, op. Pooblaščenca) na prvi stopnji lahko odloča zaposleni, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo. Iz potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka št. …, ki ga je organ izročil Pooblaščencu, izhaja, da oseba, ki je vodila postopek v obravnavanem primeru, izpolnjuje tako pogoj glede izobrazbe, kakor tudi pogoj glede strokovnega izpita.
Iz drugega odstavka 28. člena ZUP in iz 2. člena Uredbe izhaja še dodaten pogoj, ki ga morajo izpolnjevati uradne osebe, da se jih lahko pooblasti za vodenje in odločanje v upravnih postopkih, in sicer morajo biti te osebe zaposlene pri organu. Vendar pa v postopku dostopa do informacij javnega značaja ta pogoj ne velja vedno. Upoštevati je namreč treba drugi odstavek 9. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja. Iz narave stvari izhaja, da ena oseba običajno ni zaposlena pri več organih hkrati, zato je v primeru, ko več organov skupaj določi eno osebo, pristojno za posredovanje informacij javnega značaja, zakonodajalec izključil pogoj »zaposlitve pri organu« za takšno osebo. Do takšnega zaključka pridemo z logično razlago (argumentum a contrario) navedene določbe ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb in ne, da lahko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, ki so zaposlene pri vseh teh organih. V skladu s pravilom lex specialis derogat legi generali je treba upoštevati, da je ZDIJZ v odnosu do ZUP v tem pogledu specialnejši, zaradi česar v primeru, ko več organov skupaj določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja, pogoj »zaposlitve pri organu« ne velja.
Kot je pojasnil organ na ogledu in camera, je uradno osebo, ki je vodila obravnavani postopek na prvi stopnji, pooblastilo 5 zavetišč za zapuščene živali, da zanje pripravlja dokumente v zvezi z zahtevami za posredovanje informacij javnega značaja, kar nedvomno predstavlja ravnanje, ki ga ZDIJZ ureja v drugem odstavku 9. člena. Na podlagi te ugotovitve Pooblaščenec zaključuje, da ni potrebno, da je odgovor na vprašanje, ali je uradna oseba, ki je vodila obravnavani postopek na prvi stopnji, zaposlena pri organu, pritrdilen, saj »zaposlitve pri organu« ne predstavlja enega izmed pogojev, ki morajo biti v konkretnem primeru izpolnjeni, da se osebo lahko pooblasti za vodenje in odločanje v postopku po ZDIJZ. Po preučitvi vseh opisanih argumentov Pooblaščenec ugotavlja, da oseba, ki je v konkretnem primeru vodila postopek na prvi stopnji, izpolnjuje vse predpisane pogoje, zato so neutemeljene tudi vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo nanjo.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da je na podlagi 20. člena ZDIJZ organ, ki prejme zahtevo, pa ne razpolaga z zahtevano informacijo, dolžan nemudoma, najpozneje pa v roku 3 delovnih dni od dneva prejema zahteve, odstopiti zahtevo organu, ki je glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, in o tem obvestiti prosilca. Glede na to, da se je v postopku reševanja pritožbe izkazalo, da z zahtevanim dokumentom razpolaga Občina Grosuplje, je Pooblaščenec obravnavano zahtevo prosilke odstopil v reševanje navedeni občini. Pri tem je treba poudariti, da je bil tudi prvostopenjski organ nedvomno seznanjen, kateri organ z zahtevanim dokumentom razpolaga, zato bi moral zahtevo prosilke že pred izdajo izpodbijane odločbe posredovati Občini Grosuplje. Dejstvo, da organ tega ni storil, vsekakor predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa ni bistvena, saj na pravilnost odločitve v izpodbijani odločbi ni vplivala.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa št. 090-01-2012/2, z dne 3. 4. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka