Prosilka - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
+ -Številka: 090-94/2012/11
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je želela dostop do zaključnih poročil za obdobje od 2008 do 2011 za sofinanciranje določenih društev, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem pomoči osebam z avtizmom. Organ je prosilki posredoval zahtevane informacije, pri čemer je prekril varovane osebne podatke ter podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Prosilka je v pritožbi navedla, da bi zaradi transparentnosti porabe javnih sredstev podatki morali biti javno dostopni. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ pravilno presodil, da gre za varovane osebne podatke, saj so prejemniki javnih sredstev v konkretnih primerih društva in ne posamezne fizične osebe. V tem primeru torej ne gre za osebne podatke, katerih razkritje bi bilo dovoljeno, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev. Glede izjeme poslovne skrivnosti pa je Pooblaščenec ugotovil, da bi ob razkritju dodatnih podatkov, ki jih je organ zakril, društvom utegnila nastati škoda. Finančni podatki o delovanju društev so brez dvoma podatki, ki zanje predstavljajo določeno prednost in razkritje katerih vpliva na njihov položaj na trgu, v odnosu na druga društva. Pritožbo prosilke je bilo torej treba zavrniti.
ODLOČBA:
Številka: 090-94/2012/11
Datum: 26. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2012/4 z dne 16. 3. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 10. 4. 2012 zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, št. 090-1/2012/4 z dne 16. 3. 2012, se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 11. 1. 2012 na organ naslovila zahtevo, v kateri zahteva delni dostop do zaključnih poročil za obdobje od 2008 do 2011 za sofinanciranje – dotacije oz. druge vrste nakazil, ki jih je organ namenil naslednjim pravnim osebam: Centru društvo za pomoč osebam z motnjami avtizma, Centru društvo za avtizem ter Društvu za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra – Aspergerjev sindrom.
Organ je prosilki dne 1. 2. 2012 poslal naslednja poročila na področju socialnih zadev:
- končno poročilo o izvajanju sofinanciranih aktivnosti Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010, izvajalec programa Center društvo za avtizem, z informacijo o sofinanciranju aktivnosti evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2012 - Center društvo za avtizem,
- končno poročilo Centra društva za avtizem, program Biserčki za leto 2008,
- končno poročilo Centra društva za avtizem, program Biserčki za leto 2010,
- končno poročilo Društva za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra - Aspergerjev sindrom, program Skupina za samopomoč za osebe z Aspergerjevim sindromom za leto 2011;
ter naslednja poročila s področja družine:
- končno poročilo Centra društva za avtizem o sofinanciranju programov v podporo družini v letu 2008, program Tu sem zate - delavnice za razvoj socialnih veščin in komunikacije za otroke z motnjami avtističnega spektra,
- končno poročilo Centra društva za avtizem o sofinanciranju programov v podporo družini v letu 2008, program »HELP! - Svetovanje, informiranje ter pomoč posamezniku in družini z avtizmom«,
- zaključno poročilo Centra društva za avtizem o sofinanciranju programov v podporo družini v letu 2009, program Krog prijateljstva.
Organ je v navedenih dokumentih, kot navaja v dopisu z dne 1. 2. 2012, zaradi varstva poslovne skrivnosti prekril podatke, ki se ne nanašajo na financiranje organa, zaradi varstva osebnih podatkov pa je prekril imena in priimke, ki so bili omenjeni v poročilih.
Prosilka je dne 27. 2. 2012 organu poslala dopolnjeno zahtevo, v kateri je navedla, da ponovno prosi za zahtevano informacijo. Ob ponovni zahtevi je izpostavila, da vsi osebni podatki posameznikov, ki so dobivali plačo ali druga sredstva iz javnih sredstev, niso varovani osebni podatki. Javnost ima pravico izvedeti, kdo je dobil javna sredstva (ime), koliko in za kaj, če je za to izpolnjeval pogoje, ki so bili del razpisnih pogojev (ustrezna kadrovska zasedba prijavitelja). Prosilka prosi tudi za pojasnila glede imena prijavitelja.
Organ je dne 16. 3. 2012 izdal odločbo št. 090-1/2012/4, s katero je prosilki zavrnil zahtevo v delu, ki se nanaša na osebne podatke, vsebovane v poročilih ter v delu, ki po mnenju organa predstavlja poslovno skrivnost.
Prosilka je dne 10. 4. 2012 vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2011/4 z dne 16. 3. 2011. Prosilka v pritožbi navaja, da je zavrnilna odločba v celoti napačna, razen morebiti v delu, ki se nanaša na sredstva, ki jih prijavitelj ni dobil iz javnih virov. Prosilka se sklicuje na transparentno in strokovno delovanje organa. Prosilka navaja, da ne razume, zakaj je organ prekril ime stolpca na končnem poročilu o izvajanju sofinanciranih aktivnosti Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010, izvajalec programa Center društvo za avtizem z informacijo o sofinanciranju aktivnosti evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2012 - Center društvo za avtizem.
Organ je z dopisom z dne 13. 4. 2012 pritožbo prosilke kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih je zahteva prosilka.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 14. 5. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilke o imenu, ki ga uporablja oziroma ne uporablja eno izmed društev, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilka v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje glede pravilnosti uporabe imena društva, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahtevala dne 11. 1. 2012. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
Pooblaščenec v nadaljevanju presoja le utemeljenost pritožbenih navedb, kjer se prosilka sklicuje na neupravičeno prekritje podatkov zaradi poslovne skrivnosti, ker naj bi šlo za porabo javnih sredstev ter javnost imena, priimka in izobrazbe zaposlenih v društvu, ki pridobiva javna sredstva.
2. Stranski udeleženci v postopku
Kot izhaja iz določbe 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače.
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. Pred izdajo odločbe je treba glede na prvi dostavek 138. člena ZUP ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. V postopek mora torej organ pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
V skladu z 2. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi Centra društvo za avtizem in Društva za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra Aspergerjev sindrom, bi moral organ pred izdajo odločbe oz. pred odločanjem o zahtevi prosilke za dostop do informacije javnega značaja, navedena subjekta pozvati k stranski udeležbi in jima omogočiti udeležbo v postopku. Ker prvostopenjski organ tega ni storil, je ob upoštevanju navedenih določb ZUP, prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka.
ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da organ druge stopnje, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu.
Pooblaščenec je kot drugostopenjski organ pomanjkljivosti postopka odpravil tako, da je društvi Center društvo za avtizem in Društvo za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra Aspergerjev sindrom, s pozivom z dne 17. 5. 2011, pozval k stranski udeležbi in k opredelitvi glede obstoja morebitne poslovne skrivnosti oziroma druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja v zahtevanem dokumentu.
Obe navedeni društvi sta prijavili stransko udeležbo v postopku in se opredelili do obstoja poslovne skrivnosti v zahtevanem dokumentu.
3. Organ kot zavezanec po ZDIJZ in obstoj informacij javnega značaja
ZDIJZ v prvem odstavku 1. člena določa, da so zavezanci po tem zakonu državni organi, organi lokalne skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, da organ z njimi razpolaga in se nahajajo v materializirani obliki.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne. Organ se je v odločbi skliceval na obstoj poslovne skrivnosti in varovane osebne podatke, prosilka pa v pritožbi navaja, da taka odločitev organa ni pravilna.
5. Dostop
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon.
Poslovna skrivnost
Stranska intervenienta zatrjujeta, da nekatere zahtevane informacije zanju predstavljajo poslovno skrivnost, kakor jo opredeljuje 39. člen ZGD-1. Zatrjujeta, da podatki o virih financiranja stranskih intervenientov ter podatki o donatorjih predstavljajo poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD-1.
Vprašanje je, ali se pojem poslovne skrivnosti, kot je opredeljena v 39. členu ZGD-1 in se glede na 7. člen ZGD-1 izrecno nanaša le na gospodarske družbe, mogoče uporabiti tudi za stranska intervenienta, ki sta društvi, organizirani v skladu z Zakonom o društvih (UL RS, št. 60/95 z dopolnitvami, v nadaljevanju ZDru). Poslovno skrivnost ZGD-1 namreč priznava zgolj gospodarskim družbam, ZDru pa poslovne skrivnosti glede poslovanja društev ne omenja. Prav tako obravnavana situacija ni podobna običajnemu položaju na trgu gospodarskih subjektov, saj kandidiranja različnih društev na javne razpise državnih organov za podeljevanje sredstev ni mogoče preprosto primerjati s klasičnim prostim trgom, na katerem tekmujejo gospodarski subjekti. ZDru namreč v 1. členu določa, da je društvo prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb. Prav tako konkurenca, kot jo opredeljuje ZVK, ni pojem, ki bi ga bilo preprosto mogoče prenesti na društva, katerih dejavnost je neprofitna, ki so ustanovljena v javnem interesu, ter kandidirajo na javnih razpisih za nepovratna javna sredstva. Vendar Pooblaščenec meni, da je potrebno ureditev poslovne skrivnosti v ZGD-1 razlagati širše. Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nezmožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu. Stališču Pooblaščenca pritrjuje tudi dr. Urška Prepeluh v doktorski disertaciji Pravica dostopa do informacij javnega značaja, sept. 2004, kjer na strani 207 navaja, da obstajajo dejstva, ki potrjujejo, da imajo lahko tudi subjekti civilne družbe, ki se v pretežnem delu svojega delovanja sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, poslovne skrivnosti. Takšni primeri so na primer društva, nevladne organizacije ali verske skupnosti, ki lahko zlasti, kadar se prijavljajo na razpise za subvencije javnega sektorja, le temu posredujejo podatke o svojem članstvu, dejavnostih, finančnem položaju, ipd. Kolikor področna zakonodaja varstva njihovih podatkov ne ureja, bo morala praksa varovanje po ZDIJZ še konkretizirati. Za varovanje zaupnih informacij teh subjektov je tako mogoče analogno uporabiti določbe ZGD-1. Enako stališče so zavzeli avtorji Komentarja Ustave RS dopolnitev-A, ki ga je izdala Fakulteta za državne in evropske študije leta 2011, urednik Lovro Šturm (glej stran 615). Avtorji navajajo še člen 4/2/1 Uredbe EU, ki varuje vse informacije, katerih razkritje bi ogrozilo poslovne interese katerekoli fizične ali pravne osebe ter drugih ustanov izven evropskih institucij, vključno z državami članicami in nečlanicami EU. dr. Urška Prepeluh v disertaciji še poudarja, da načeloma ni razlogov za razlikovanje teh subjektov glede na njihovo statusno-pravno organiziranost. Vendar pa mora za priznanje poslovne skrivnosti zainteresirani subjekt in concreto in ne zgolj in abstracto izkazati obstoj pogojev, ki jih določa ZGD-1. Poslovna skrivnost so namreč lahko le tisti podatki, katerih razkritje bi vplivalo na konkurenčni položaj subjekta na trgu.
ZGD-1 sicer v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (1. odstavek) in objektivnem kriteriju (2. odstavek). Stranska intervenienta se sklicujeta na objektivni kriterij določitve poslovne skrivnosti, pri katerem pa mora biti potreba po varstvu zaradi predhodne neoznačenosti očitna (tako Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, str. 194, GV Založba, Ljubljana, 2002, v nadaljevanju ZGD s komentarjem). Kot poslovna skrivnost štejejo le tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Povedano drugače, opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju je podvržena škodnemu testu, saj morajo zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares lahko nastala. Ne zadošča zgolj abstraktno in nepojasnjeno sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju zainteresiranega predstavlja poslovno skrivnost. Pooblaščenec ugotavlja, da sta se stranska intervenienta v svojih vlogah sklicevala na dejstvo, da bi zaradi razkrivanja donatorjev in donacij neupravičenim osebam, to lahko pomenilo, da donacij ne bi več prejemala.
Pooblaščenec je tudi sam preučil zahtevane informacije in značaj poslovne skrivnosti prepoznal pri naslednjih posameznih podatkih v poročilih:
- Končno poročilo Centra društva za avtizem, program Biserčki za leto 2008,
• na 6. strani, v tabeli v točki 2 točke II. Finančno poročilo, podatki o prispevkih uporabnikov, lastnih sredstvih, skupni znesek ter vsi podatki izraženi v odstotkih (vsa zaprošena in prejeta sredstva) razen podatkov glede sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,
• na 6. strani, v tabeli v tretji točki točke II. Finančno poročilo, vsi podatki v drugem in tretjem stolpcu.
- Končno poročilo Centra društva za avtizem, program Biserčki za leto 2010,
• na 7. strani, v tabeli v točki 2 točke II. Finančno poročilo, podatki o prispevkih uporabnikov, lastnih sredstvih ter skupni znesek (vsa zaprošena in prejeta sredstva) razen podatkov glede sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,
• na 7. strani, v tabeli v točki 3 točke II. Finančno poročilo, vsi podatki v drugem in tretjem stolpcu.
- Končno poročilo Društva za pomoč odraslim osebam z motnjo avtističnega spektra - Aspergerjev sindrom, program Skupina za samopomoč za osebe z Aspergerjevim sindromom za leto 2011;
• na 6. strani, v tabeli v točki 2 točke II. Finančno poročilo, podatki o prispevkih uporabnikov, lastnih sredstvih, skupni znesek ter vsi podatki izraženi v odstotkih (vsa zaprošena in prejeta sredstva) razen podatkov glede sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve,
• na 6. strani, v tabeli v točki 3 točke II. Finančno poročilo (nadaljevanje tabele na strani 7), vsi podatki v drugem in tretjem stolpcu.
- Končno poročilo Centra društva za avtizem o sofinanciranju programov v podporo družini v letu 2008, program Tu sem zate - delavnice za razvoj socialnih veščin in komunikacije za otroke z motnjami avtističnega spektra,
• na 2. strani v tabeli, v točki 1.2. točke 1. Finančno poročilo, vsi podatki v drugem stolpcu,
• na 2. strani v tabeli, v točki 1.3. točke 1. Finančno poročilo, poslovno skrivnost predstavljajo vsi finančni podatki v drugem in tretjem stolpcu razen podatkov v 6. vrstici – sredstva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
- Končno poročilo Centra društva za avtizem o sofinanciranju programov v podporo družini v letu 2008, program »HELP! - Svetovanje, informiranje ter pomoč posamezniku in družini z avtizmom«,
• na 2. strani, v tabeli v točke 1.2. točke 1. Finančno poročilo, vsi podatki v drugem stolpcu,
• na 2. strani, v tabeli v točke 1.3. točke 1. Finančno poročilo, poslovno skrivnost predstavljajo vsi finančni podatki v drugem in tretjem stolpcu razen podatkov v 6. vrstici – sredstva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
- Zaključno poročilo Centra društva za avtizem o sofinanciranju programov v podporo družini v letu 2009, program Krog prijateljstva:
• na 2. strani, poročila v tabeli pod točko 1.2. Struktura stroškov, vsi podatki v drugem stolpcu (bruto plače, davki in prispevki delodajalca za socialno varnost, skupaj)
• na 2. strani, poročila v tabeli pod točko 1.3. Viri prihodkov, poslovno skrivnost predstavljajo vsi finančni podatki v drugem in tretjem stolpcu razen podatkov v 6. vrstici – sredstva Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Škodni test glede navedenih podatkov kaže, da bi ob njihovem razkritju stranskima intervenientoma utegnila nastati škoda. Finančni podatki o delovanju društev so brez dvoma podatki, ki zanje predstavljajo določeno prednost in razkritje katerih vpliva na njihov položaj na trgu, v odnosu na druga društva. Podatke o donatorjih, sponzorjih, lastnih ter drugih dohodkih društva bi namreč druga društva utegnila uporabiti za pridobivanje istih sredstev, s čimer bi bilo takšno društvo nedvomno finančno oškodovano. Koliko donacij in od koga ter koliko sponzorskih sredstev in od koga pridobi posamezno društvo, tako predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, torej poslovno skrivnost. Pooblaščenec ob tem poudarja, da poslovne skrivnosti ne morejo predstavljati podatki, koliko je določen subjekt prejel iz javnih sredstev, kar pa ne velja tudi za finančna sredstva, ki so jih zagotovili zasebnopravni subjekti. Te informacije lahko društva varujejo, saj bi jim lahko nastala škoda, če bi za njih izvedela nepooblaščena oseba in jih izkoristila v svoj prid.
Pooblaščenec ugotavlja, da je tudi organ v dokumentih, ki jih je posredoval prosilki, zgoraj navedene podatke prekril (torej podatke o financiranju teh društev iz zasebnih virov) in jih opredelil kot poslovno skrivnost. Glede navedenega se Pooblaščenec v celoti strinja z odločitvijo organa, zato je pritožbo prosilke glede podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, zavrnil.
Osebni podatki
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1). Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Dopustnost razkritja osebnih podatkov
Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec se je najprej posvetil ugotavljanju, ali osebni podatki v zgoraj navedenih posameznih poročilih predstavljajo varovane osebne podatke. Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Prosilka se v pritožbi sklicuje na dejstvo, da bi morali biti ime, priimek in izobrazba oseb, ki so sodelovali pri programih društev, ki jih je sofinanciral organ, javni zaradi dejstva, da so plačani iz javnih sredstev, denarja davkoplačevalcev ter da je njihova izobrazba del pogojev in meril javnega razpisa na katerem kandidira društvo. Pooblaščenec je zato najprej preveril, ali so osebe, ki sodelujejo z društvom, res plačane iz javnih sredstev.
Pooblaščenec pojasnjuje, da prejemnik javnih sredstev, v konkretnih primerih, ni posamezna fizična oseba, ampak društvo kot pravna oseba. Ime društva, ki je prejelo javna sredstva, je seveda javno, to pa ne velja za ime, priimek in izobrazbo osebe, ki je zaposlena ali na drugi pravni podlagi opravlja delo (avtorske pogodbe, študentsko delo) v društvu. Društvo plača svoje zaposlene iz svojih skupnih sredstev, ki pa so sestavljena iz subvencije iz javnih sredstev, donacij itd.. V konkretnem primeru torej ne gre za neposredno izplačilo iz javnih sredstev, prav tako predmet sofinanciranja s strani organa niso bile neposredno plače zaposlenih v društvu, ampak programi, ki jih izvajajo ta društva. V konkretnem primeru torej ne gre za porabo javnih sredstev, zato izjema od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ (na katero se sklicuje prosilka), po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka tega člena (torej tudi izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, ni podana.
Pooblaščenec je pregledal tudi javne razpise in ugotovil, da merila za izbor med drugim zahtevajo tudi »ustrezno kadrovsko zasedbo za izvedbo programa«. Organ je glede te zahteve na in camera ogledu dne 14. 5. 2012 pojasnil, da to merilo velja le za vodjo programa, te osebne podatke pa je že organ v svoji odločbi označil za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Upoštevaje navedeno je potrebno zaključiti, da osebni podatki zaposlenih, navedeni v poročilih, na katere se nanaša pritožba prosilke, predstavljajo varovane osebne podatke.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je organ kršil pravila postopka s tem, ko v postopek ni vključil stranskih udeležencev, je te pomanjkljivosti, na podlagi prvega odstavka 251. čl. ZUP, odpravil Pooblaščenec sam in zainteresirane subjekte pozval v postopek. V postopku je ugotovil, da je izpodbijana odločba organa pravilna, pritožba prosilke pa ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka