dekorativna slika

Prosilec - Izvršiteljica Tatjana Krivec Tavčar

+ -
Datum: 24.07.2012
Številka: 090-92/2012/6
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ zmotno zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje fotokopije zavarovalne police, iz katere je razviden podatek, pri kateri zavarovalnici ima organ (izvršitelj) sklenjeno škodno zavarovanje za primer povzročene škode pri opravi izvršbe. Navedeni dokument namreč vsebuje podatke o izvajanju javne službe, ki so po zakonu javni, ker izpolnjujejo pogoj iz 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Obravnavani dokument zato ne predstavlja poslovne skrivnosti, poleg tega tudi ne vsebuje drugih izjem od prostega dostopa, kar pomeni, da ga je organ dolžan posredovati prosilcu.



ODLOČBA:
Številka: 090-92/2012/6
Datum: 25. 7. 2012

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 3. 2012, zoper odločbo izvršiteljice Tatjane Krivec Tavčar, Stegne 21, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa odvetnik Vinko Šimc, Poljanska cesta 22c, 1001 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 1/2012, z dne 13. 3. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 19. 3. 2012 se ugodi in odločba izvršiteljice Tatjane Krivec Tavčar št. 1/2012, z dne 13. 3. 2012 se odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo zavarovalne police št. 602102059353.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je z vlogo z dne 3. 11. 2011 zahteval, naj mu organ posreduje fotokopijo zavarovalne police, iz katere bo razviden podatek, pri kateri zavarovalnici ima organ sklenjeno škodno zavarovanje za primer povzročene škode pri opravi izvršbe.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 1/2012, z dne 13. 3. 2012l. V obrazložitvi je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in 7. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ). Pojasnil je, da je izvršitelj organ, ki opravlja neposredna dejanja izvršbe, kakor jih določa ZIZ, predvsem pa dejanja rubeža, cenitve in prodaje premičnin in določenih nepremičnin dolžnika, ipd.. Informacija o zavarovalnici, pri kateri ima organ sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti, ne predstavlja informacije, ki bi izvirala iz opravljanja neposrednih dejanj izvršitelja v izvršilnih postopkih. Organ zahtevane informacije niti ne more pridobiti v okviru opravljanja svojih temeljnih obveznosti, s čimer izpolnjuje odločbe sodišč in drugih organov v zvezi z izvršbo in zavarovanjem. Zahtevane informacije organ ne pridobi zaradi opravljanja dolžnosti svoje službe ter v zvezi s tem, saj je ne izdela oziroma pridobi pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s predpisi, ki ga zadevajo. Informacijo, ki jo želi pridobiti prosilec, organ pridobi v okviru svojega notranjega poslovnega delovanja in se neposredno ne nanaša na opravljanje njegovih javnih pooblastil. Vprašanje, pri kateri zavarovalnici ima organ sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti, tako ne predstavlja podatka, ki bi imel naravo javnosti, saj se navezuje na notranje pravnoposlovno oziroma neposlovno razmerje med zaprtim krogom oseb, med katere pa primeroma prosilec ne sodi. Organ je zaključil, da zahtevana informacija ne predstavlja informacije javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zaradi česar je zahteva prosilca neutemeljena. Četudi bi se upoštevalo drugače, bi bila takšna informacija izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ ima namreč že od začetka poslovanja s sklepom določeno kot poslovno skrivnost vso računovodsko dokumentacijo ter vse listine in podatke, ki se nanašajo na finančno poslovanje organa (izvršiteljice) ter na poslovne pogodbe organa. Pogodbe, ki jih ima organ sklenjene s katerokoli pogodbeno stranko, so v okviru organa poslovna skrivnost, vključno s podatkom o poslovnih oziroma pogodbenih partnerjih. Glede na navedeno podatek o zavarovalnici ali zavarovalnicah, pri katerih ima organ sklenjena zavarovanja, ter sama zavarovalna polica, predstavljajo poslovno skrivnost. Organ je poudaril tudi dejstvo, da plačuje zavarovanje iz zasebnih sredstev, torej se za zavarovanje oziroma za plačilo zavarovanja ne porabljajo javna sredstva. Objava pogojev zavarovanja in pogodbenega partnerja (zavarovalnice), ki jih je organ izposloval pri sklenitvi, bi lahko negativno vplivali in škodovali organu pri vsakoletni obnovitvi zavarovanj, s čimer bi organu nastala poslovna škoda, saj bi lahko vplivali na pogodbenega partnerja, da v bodoče ne bi več sklepal zavarovanj pod enakimi, to je relativno ugodnimi, pogoji. Dogovor glede poslovnih pogojev pri sklepanju zavarovanja je vezan tudi na osebne okoliščine in lastnosti organa (npr. glede števila in višine sklenjenih drugih zavarovanj pri isti zavarovalnici, ipd.), kar predstavlja tudi poseg v osebne podatke organa.

Pooblaščenec je dne 19. 3. 2012 prejel pritožbo zoper navedeno odločbo organa, v kateri je prosilec navedel, da zahtevana informacija nedvomno sodi pod informacijo javnega značaja. Po mnenju prosilca navajanje 7. člena ZIZ ni pomembno, saj je zahteva dana po ZDIJZ. Zahtevani dokument ni poslovna skrivnost, ker mora organ o vsaki odškodninski tožbi zoper organ to sporočiti zavarovalnici, ki je odgovorna za plačilo morebitne odškodnine. Po mnenju prosilca zavarovalne police ni mogoče šteti kot poslovno pogodbo, saj zavarovalnica ni poslovni, niti pogodbeni partner. Da organ plačuje zavarovanje iz zasebnih sredstev, je popolna laž, saj mora imeti vsak izvršitelj po zakonu sklenjeno zavarovanje za primer škode pri opravi izvršbe. Zavarovanje se torej plačuje iz poslovnih sredstev izvršitelja, kot poslovnega subjekta in ne kot privatne osebe.

Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi drugega odstavka 239. člena ZUP odstopil organu z dopisom št. 092-75/2012/2, z dne 19. 3. 2012. Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 01/12, z dne 5. 4. 2012 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba je utemeljena.

Iz definicije informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. V konkretnem primeru se postavlja vprašanje, ali je izpolnjen eden izmed njih, in sicer, ali informacija izvira iz delovnega področja organa.

Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati ali pridobiti pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da organ informacijo pridobi od drugih organov, ampak jo lahko pridobi tudi od subjektov, ki niso zavezanci v smislu ZDIJZ. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (Prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 148 in 149).

Da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem, izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006, z dne 25. 4. 2007, ki pravi, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (Tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002).

Javnopravni predpis, ki ureja službo izvršitelja, je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ), ki v prvem odstavku 280. člena določa, da je služba izvršitelja javna služba, katere delovno področje in pooblastila ureja zakon. Naslednji odstavek istega člena pravi, da službo izvršitelja opravljajo izvršitelji, imenovani po tem zakonu, kot samostojno zasebno dejavnost. Iz navedenega izhaja, da izvršitelji izvajajo javno službo, zaradi česar so zavezanci po ZDIJZ, vse informacije, ki so povezane s področjem izvajanja javne službe, pa izvirajo iz delovnega področja organa  v smislu ZDIJZ. Pri tem je treba poudariti, da ne gre le za informacije, ki so neposredno povezane s konkretnimi dejanji izvršbe, temveč za vse informacije, ki se nanašajo na kakršnokoli vsebino, povezano z izvajanjem službe izvršitelja. Izvršiteljica v konkretnem primeru je vpisana v evidenco izvršiteljev v Republiki Sloveniji, ki je objavljena na spletni strani ministrstva za pravosodje (http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/mp.gov.si/PDF/PDF/120516_Evidenca_izvrsiteljev_splet.xls), kar pomeni, da vse informacije, s katerimi razpolaga v okviru izvajanja javne službe, izvirajo iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ.

Predmet zahteve v obravnavani zadevi je zavarovalna polica št. 602102059353, iz katere je v besedilu pod črto, nad katero je navedena skupna premija, razviden podatek, pri kateri zavarovalnici ima organ sklenjeno škodno zavarovanje za primer povzročene škode pri opravi izvršbe. Prav nobenega dvoma ni, da omenjeni dokument sodi v okvir izvajanja javne službe, ker je na njem kot vrsta zavarovanja navedena »Odgovornost-Poklicna odgovornost izvršiteljev« in kot predmet zavarovanja »poklicna odgovornost izvršiteljev za odškodninske zahtevke, ki bi izvirali iz njihove napake ali opustitve poklicne dolžnosti pri izvajanju dejanj izvršb in zavarovanja po zakonu o izvršbah in zavarovanju, razširitev kritja – odgovornost iz dejavnosti hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti«. Da gre za podatke, s katerimi organ razpolaga v okviru izvajanja javne službe, kaže tudi dejstvo, da so podatki iz obravnavanega dokumenta nujno potrebni za uveljavljanje odškodnine v primeru, če izvršitelj pri izvajanju svoje službe povzroči škodo, za katero je odgovoren po ZIZ.

Obveznost izvršiteljev, da sklenejo zavarovanje za odgovornost, določa 285. člen ZIZ. Pred prisego, s katero nastopi službo, mora izvršitelj skleniti zavarovalno pogodbo za morebitno škodo, za katero je odgovoren po ZDIJZ. Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora izvršitelj skleniti zavarovalno pogodbo, je na podlagi drugega odstavka 285. člena ZIZ določil minister, pristojen za pravosodje, s Pravilnikom o najnižji zavarovalni vsoti za izvršitelja (Uradni list RS, št. 95/2002). Glede na to, da je zavarovanje za odgovornost izvršiteljev za morebitno škodo, za katero so odgovorni po ZIZ, urejeno v zakonu in v podzakonskem aktu, in sicer v zvezi z izvajanjem javne službe, Pooblaščenec v nasprotju z ugotovitvami organa zaključuje, da obravnavani dokument v celoti izvira iz delovnega področja organa v smislu ZDIJZ. Iz te ugotovitve nadalje izhaja, da zahtevana zavarovalna polica izpolnjuje vse elemente za obstoj informacije javnega značaja, določene v prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. 

V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali katerikoli izmed podatkov v obravnavanem dokumentu predstavlja poslovno skrivnost, na katero se sklicuje organ. Zaradi morebitnega vpliva drugostopenjske odločbe na pravice in pravne koristi tretjih subjektov je Pooblaščenec družbo, ki je izdelala v konkretnem primeru zahtevani dokument, s pozivom št. 090-92/2012/5, z dne 24. 4. 2012 pozval v postopek, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije zanj predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Omenjena družba na poziv Pooblaščenca ni odgovorila, kar pomeni, da v skladu s šestim odstavkom 143. člena ZUP ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo Pooblaščenca. Vloge stranskega udeleženca mu zato Pooblaščenec ni priznal. Dokazno breme glede obstoja izjem od prostega dostopa, katerih namen je varovati pravice in pravne koristi stranskega udeleženca, je namreč primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje, ki so potrebne za določitev kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegove pravice in pravne koristi. Če sam tega v postopku z ničemer ne uveljavlja, je povsem jasno, da nima pravnega interesa za udeležbo v postopku. O poslovni skrivnosti omenjene družbe zato v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti.

Po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) v 39. členu poslovno skrivnost definira po subjektivnem (prvi odstavek) in objektivnem kriteriju (drugi odstavek). Po prvem kriteriju se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, ne glede na to pa tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Medtem, ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (glej Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006; v nadaljevanju Komentar ZGD-1).

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam je treba dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).

Organ je Pooblaščencu poslal sklep z dne 3. 1. 2001, v katerem je kot poslovno skrivnost določil vse podatke, vse informacije ter vse listine, ki so kot take že določene z zakonom ali drugim predpisom ter vse listine in podatki, ki se nanašajo na finančno poslovanje, vsa računovodska dokumentacija in vsi računovodski podatki, povezni s poslovanjem ter vse pogodbe, sklenjene s poslovnimi subjekti v zvezi s poslovanjem in podatki v zvezi s tem. Ta sklep zavezuje vsakogar, ki ima ali bi imel možnost se seznaniti z listinami, informacijami ali podatki, ki so določeni kot poslovna skrivnost. Pooblaščenec meni, da je zavarovalno polico mogoče opredeliti kot pogodbo med organom in gospodarsko družbo, omenjeni sklep pa je bil izdan preden je nastal obravnavani dokument (19. 7. 2011), kar pomeni, da so izpolnjeni kriteriji za opredelitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju. Vendar pa takšna oznaka ni v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1. V zavarovalni polici so namreč vsebovani podatki, ki so po zakonu javni, ker izpolnjujejo pogoj iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (gre za podatke o izvajanju javne funkcije, hkrati pa ne gre za primere iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ne za primere, ko zakon, ki ureja javne finance in zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače).

Pojem »javne službe« je treba povezati s pojmom »javna funkcija« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  Pojem javne funkcije namreč ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti (četrti odstavek 1. člena ZJU, Uradni list RS, št. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), ker ne gre za terminus technicus (takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I  U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011). V konkretnem primeru je treba upoštevati prvi odstavek 280. člena ZIZ, ki določa, da je služba izvršitelja javna služba, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, ki določa organe zavezance. Teleološka in sistematična razlaga navedenih določb Pooblaščenca pripeljeta do zaključka, da je pojem »javna funkcija« povezan s pojmom »javna služba« v tem smislu, da so dokumenti, ki nastanejo v okviru izvajanja javne službe, dokumenti, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. 

Izvršitelj, ki opravlja javno službo, torej opravlja javno funkcijo v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Temeljna funkcija ZDIJZ, ki jo udejanja omenjena določba, je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad izvajanjem javnih funkcij. Da se javnost dejansko seznani s podatkom o izvajanju javne funkcije v obravnavanem primeru, je bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, ali izvršitelj izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje, med katere sodi tudi obvezno zavarovanje za odgovornost. Le če se prosilec seznani z zavarovalno polico, mu je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v zavarovalni polici. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi z učinkovitim izvajanjem javne službe. Obravnavana zavarovalna polica vsebuje podatke o vrsti in obsegu zavarovanja, ki je z javnopravnimi predpisi določeno kot obvezno za izvršitelja kot izvajalca javne službe, le-ti pa ne razkrivajo ničesar drugega kot to, na kakšen način se izvaja konkretna javna služba. Tudi razkritje dejstva, da zavarovalnice izvršiteljem nudijo različne pogoje za sklenitev zavarovanja, kaže le na način zavarovanja za odgovornost izvršitelja, zato je tudi ta del dokumenta prosto dostopna informacija javnega značaja. To izhaja tudi iz dejstva, da celo gospodarska družba, ki je dokument izdelala (torej zavarovalnica), ne zatrjuje, da bi bilo treba kakšen del dokumenta prekriti. Glede na to, da je služba izvršitelja javna služba, Pooblaščenec poudarja, da se mora vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti. Ob upoštevanju nadzorne funkcije ZDIJZ tako nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek o tem, ali in na kakšen način je izvršitelj izpolnil z zakonom določeno dolžnost zavarovanja za odgovornost. Obravnavana zavarovalna polica zato ne predstavlja poslovne skrivnosti organa.

Pooblaščenec je izvedel tudi preizkus, ali v konkretnem primeru poleg izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, katere neobstoj je ugotovljen v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi natančnega pregleda zahtevanega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da ne vsebuje nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Na tem mestu Pooblaščenec le še pojasnjuje, da izvršitelj uživa varstvo po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo, kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po ZVOP-1, torej ne kot izvajalec javne službe. Upoštevaje navedeno in dejstvo, da so v zahtevanem dokumentu navedeni le podatki, ki se nanašajo na izvršitelja kot izvajalca javne službe, navedbe organa, da bi razkritje zahtevanega dokumenta predstavljalo poseg v osebne podatke organa, ne zdrži resne pravne presoje.

Pooblaščenec zaključuje, da zahtevana zavarovalna polica v celoti predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Iz 5. In 17. člena ZDIJZ izhaja, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Glede na vsebino zahteve prosilca mora organ prosilcu posredovati fotokopije zahtevanega dokumenta.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila    :                             
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,                         
svetovalka Pooblaščenca                           

Informacijski pooblaščenec:          
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka