Anuška Delić, novinarka Dela - Komisija za preprečevanje korupcije
+ -Številka: 090-86/2012/2
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
POVZETEK:
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilke, ki je od organa zahtevala kopije poročil, ki so jih vključno do 31. 1. 2012 organu posredovali lobisti. Organ je prosilki omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, pri čemer je v vseh poročilih prekril varovane osebne podatke lobistov, namen in cilj lobiranja ter višino plačila za posamezno zadevo lobiranja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da podatek o namenu in cilju lobiranja ne predstavlja izjeme od prostega dostopa, zato je organ prosilki dolžan posredovati dokumente na način, da bodo vsebovali tudi ta podatek. Je pa Pooblaščenec zavrnil pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na višino plačila za lobiranje, saj je ugotovil, da gre za podatek, ki se navezuje na pogodbeni odnos med subjekti, ki delujejo na trgu, pri čemer višina plačila ni regulirana s posebnimi predpisi. Podatek očitno omogoča konkurenčno prednost tako interesne organizacije na eni strani kot lobista na drugi strani, in s tem predstavlja izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-86/2012/2
Datum: 28. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena ter 1. odstavka 248. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Dela d.d., Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 0900-6/2012/4 z dne 9. 3. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba Komisije za preprečevanje korupcije št. 0900-6/2012/4 z dne 9. 3. 2012 odpravi v delu, ki se nanaša na podatek o namenu in cilju lobiranja. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- poročilo lobista Stanislava Sivca,
- poročilo lobista Ernesta Sagadinja,
- poročilo lobista Sama Sagadinja,
- poročilo lobista Milana Hoste,
- poročilo lobista Simona Drevena,
- poročilo lobista Tomaža Zalaznika,
- poročilo lobista Marjana Kolarja z dopolnitvijo vloge o navedbah stikov,
- poročilo lobistke Tine Gaber,
- poročilo lobista Toma Begoviča,
- poročilo lobista Sama Ivančiča,
- poročilo lobista Jureta Novljana,
- poročilo lobista Darka Korporiča,
- poročilo lobistke Nevene Teje Gorjup,
- poročilo lobista Andreja Drapala,
- poročilo lobista Franca Zavrla,
- poročilo lobista Mihaela Ciglerja,
- poročilo lobista Miloša Čiriča,
- poročilo lobista Mojmirja Ocvirka,
- poročilo lobista Milenka Šetinca,
- poročilo lobistke Nevenke Črešnar Pergar,
- poročilo lobistke Lenke Puh,
pri čemer mora v navedenih dokumentih prekriti naslednje podatke: naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko lobista ter višino plačila za posamezno zadevo lobiranja iz navedenega področja.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 31. 1. 2012 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahtevala kopije poročil, ki so jih vključno do 31. 1. 2012 organu posredovali lobisti.
Organ je dne 9. 3. 2012 izdal odločbo št. 0900-6/2012/4, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil. Organ je prosilki omogočil dostop do izrecno naštetih 21 dokumentov, ki so predmet njene zahteve, pri čemer je v vseh poročilih prekril naslov prebivališča, EMŠO, davčno številko lobista, namen in cilj lobiranja ter višino plačila za posamezno zadevo lobiranja iz navedenega področja. Organ je namreč ugotovil, da naslov prebivališča, EMŠO in davčna številka predstavljajo varovane osebne podatke lobistov, glede podatka o namenu in cilju lobiranja ter višini plačila pa je organ ugotovil, da gre za podatke, ki po objektivnem kriteriju predstavljajo poslovno skrivnost. Višina plačila za posamezno zadevo iz področja lobiranja kaže namreč na nujno potrebo po varstvu, saj je očitno, da je podatek zaupen že po sami vsebini, saj je podatek, ki omogoča konkurenčno prednost tako interesne organizacije kot lobista, ko se med registriranimi lobisti poteguje za podjetja, za katera bi lahko lobiral, interesne organizacije pa med registriranimi lobisti iščejo najbolj primernega, finančno poslovanje pa je pomemben del konkurenčne prednosti. Prav tako pri navedenih plačilih ne gre za porabo javnih sredstev. Ker je organ ugotovil, da bi z razkritjem tega podatka lahko nastala tako interesni organizaciji kot tudi lobistu očitna škoda, imenovanih ni pozivala v postopek zaradi varovanja svojih pravic ali pravnih koristi, na katere bi z izdajo odločbe lahko vplivali, saj je te podatke organ prekril. Prav tako je organ prekril del, v katerem lobisti opisujejo namen in cilj lobiranja za posamezno interesno organizacijo. Po mnenju organa tudi ta podatek vpliva na konkurenčno prednost podjetja. Kolikor je javnosti razkrit namen in cilj lobiranja, ki morebiti ni bil uresničen, bi lahko konkurenčna podjetja dobila vpogled v namen in cilje poslovnega načrtovanja določene interesne organizacije, kar bi zagotovo škodljivo vplivalo na to organizacijo, druge pa bi s tem pridobile določene informacije, ki bi jih lahko izkoristile za izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Organ je podatke, ki jih je opredelil kot izjeme od prostega dostopa, iz posredovanih dokumentov prekril na podlagi 7. člena ZDIJZ.
Prosilka je dne 23. 3. 2012 zoper izdano odločbo pri organu vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se ne strinja z odločitvijo organa v delu, ki se nanaša na podatke o namenu in cilju lobiranja ter o višini plačila za posamezno zadevo lobiranja. Prosilka navaja, da sta podatka o namenu in cilju lobiranja vključena že v obrazce za poročanje o stikih z lobisti, ki jih morajo organu posredovati lobiranci, pri čemer ti podatki na poročilih, ki so bila predhodno že posredovana prosilki, niso bili prekriti. V tem smislu pri teh podatkih ne gre za poslovno skrivnost. Prav tako prosilka meni, da so podatki o namenu in cilju lobiranja med temeljnimi podatki, na podlagi katerih lahko zainteresirana javnost presoja ne samo učinke lobistične regulacije v praksi, ampak tudi nadzira delovanje in ravnanje funkcionarjev, porabo proračuna in podobno. S tega gledišča je po mnenju prosilke tudi podatek o višini plačila za posamezno zadevo lobiranja pomemben podatek, o katerem bi moral organ presojati vsaj od primera do primera, s testom javnega interesa, ne pa kumulativno, kot je to storil v konkretnem primeru, saj je tovrstni podatek učinkovit kazalec tega, koliko je neko podjetje pripravljeno odšteti za to, da vpliva na posameznega funkcionarja ali organ ter prav tako zato, ker je namen plačila za lobistično storitev med drugim prav pridobivanje prednosti v zakonodajnih, pa tudi naložbenih zadevah državne uprave, ki je številni drugi gospodarski subjekti ne morejo plačati ali pridobiti.
Pooblaščenec je dne 27. 3. 2012 prejel dopis organa, s katerim je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilke, skupaj s spisovno dokumentacijo, v reševanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da je pritožba prosilke pravočasna, dovoljena in jo je vložila upravičena oseba.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru se Pooblaščenec omejuje le na presojo odločbe organa v delu, ki se nanaša na podatke o namenu in cilju lobiranja ter o višini plačila za posamezno zadevo lobiranja. Prosilka se namreč ne pritožuje zoper odločitev organa, da se iz posredovanih dokumentov izbrišejo varovani osebni podatki lobistov, in sicer naslov prebivališča, EMŠO in davčna številka.
2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Prosilka v konkretnem primeru zahteva pisna poročila lobistov, ki jih morajo lobisti, ki so vpisani v register lobistov v Republiki Sloveniji, v skladu s 63. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/2011-UPB2, v nadaljevanju ZIntPK) posredovati organu, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto oziroma najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.
V skladu s 64. členom ZIntPK takšno poročilo vsebuje:
– davčno številko lobista,
– podatke o interesnih organizacijah, za katere je lobiral,
– podatke o višini plačila, ki ga je prejel od teh organizacij za vsako zadevo, v kateri je lobiral, če pa je proces lobiranja sestavni del storitvene pogodbe, ki vključuje tudi druge dejavnosti in vrednost lobiranja ni mogoče enoznačno opredeliti, se poroča o vrednosti storitvene pogodbe, kjer lobist označi, kolikšen delež v odstotkih je plačilo za proces lobiranja,
– navedbo namena in cilja, zaradi katerega je lobiral za posamezno interesno organizacijo,
– navedbo državnih organov in lobirancev, pri katerih je lobiral,
– navedbo vrst in načinov lobiranja za posamezno zadevo, v kateri je lobiral,
– navedbo vrste in vrednosti donacij političnim strankam in organizatorjem volilnih ter referendumskih kampanj.
Organ z dokumenti, ki jih prosilka zahteva, t.j. poročili lobistov, nedvomno razpolaga v materializirani obliki, saj jih je prosilki z delno prekritimi podatki tudi posredoval, prav tako pa zahtevana poročila izvirajo iz delovnega področja oziroma pristojnosti organa, navedenih v določbah ZIntPK. Zahtevani dokumenti torej izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja.
3. Presoja zahtevanih podatkov z vidika izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali gre pri podatkih o namenu in cilju, zaradi katerega je lobiral za posamezno interesno organizacijo ter pri podatkih o višini plačila, ki ga je lobist prejel od teh organizacij za vsako zadevo, v kateri je lobiral, za podatke, ki so prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa gre za podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. 1. Podatek o namenu in cilju lobiranja
Organ je na vseh poročilih, ki so predmet tega pritožbenega postopka, prekril podatke o namenu in cilju lobiranja, ker je ocenil, da gre za podatke, ki po objektivnem kriteriju predstavljajo poslovno skrivnost, saj bi po mnenju organa ti podatki lahko vplivali na konkurenčno prednost podjetij.
Pooblaščenec je po natančnem pregledu vseh s strani organa posredovanih poročil ugotovil, da se v rubriki »namen in cilj, zaradi katerega ste lobirali za posamezno interesno organizacijo« nahajajo tudi informacije o različnih poslovnih subjektih, vendar pa gre za informacije, ki so po oceni Pooblaščenca presplošne, da bi v poročilih omenjenim gospodarskim subjektom sploh lahko povzročile poslovno škodo. V tej rubriki vsebovane informacije namreč ne vsebujejo nobenih natančnejših podatkov o poslovnih aktivnostih družbe oziroma drugih poslovnih podatkov, ki bi jih konkurenčni subjekti dejansko lahko izrabili v svojo korist. Gre le za informacije, ki so zgolj grob povzetek vsebine lobističnega stika in so presplošne, da bi lahko predstavljale poslovno skrivnost v njih omenjenih subjektov. Presojane informacije so namreč bodisi že znane širši javnosti, bodisi gre zgolj za dejstva, ki na tržni položaj subjekta nikakor ne morejo vplivati (npr. dejstvo, da so bili podani predlogi spremembe zakonodaje ali splošne navedbe vsebine pogovora, brez kakršnih koli podrobnih informacij o delovanju gospodarskega subjekta na trgu, ipd.), ali pa gre za informacije, ki so bile v predhodnem postopku dostopa do informacij javnega značaja (odločba Pooblaščenca št. 090-197/2011/37 z dne 14. 11. 2011 in odločba št. 090-197/2011/47 z dne 9. 12. 2011) že opredeljene kot informacije, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti gospodarskih družb.
Gre torej za informacije, ki že po svoji vsebini ne predstavljajo izjeme v smislu 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedenim gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, zato jih mora organ prosilki posredovati, in sicer na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.
3. 2. Podatek o višini plačila
Organ je kot izjemo od prostega dostopa opredelil tudi podatek, ki je v 64. členu ZIntPK opredeljen kot podatek o višini plačila, ki ga je lobist prejel od interesnih organizacij, za katere je lobiral, za vsako zadevo, v kateri je lobiral, če pa je proces lobiranja sestavni del storitvene pogodbe, ki vključuje tudi druge dejavnosti in vrednosti lobiranja ni mogoče enoznačno opredeliti, se zapiše podatek o vrednosti storitvene pogodbe, kjer lobist označi, kolikšen delež v odstotkih je plačilo za proces lobiranja.
Prvostopenjski organ je ocenil, da gre za podatek, ki po objektivnem kriteriju predstavlja poslovno skrivnost (2. odstavek 39. člena ZGD-1), saj višina plačila, ki ga lobist prejme za svoje delo, vsekakor pomeni podatek, ki omogoča konkurenčno prednost tako interesne organizacije, kot lobista, ko se med registriranimi lobisti poteguje za podjetja, za katera bi lahko lobiral, interesne organizacije pa med registriranimi lobisti iščejo najbolj primernega, finančno poslovanje pa je pomemben del konkurenčne prednosti.
V tem delu Pooblaščenec v celoti sledi obrazložitvi organa, da gre za podatek, ki pomeni izjemo od prostega dostopa do informacije javnega značaja. Gre namreč za podatek, ki se navezuje na pogodbeni odnos med subjekti, ki delujejo na trgu, in sicer za podatek o znesku, ki so ga interesne organizacije (naročniki lobiranja) plačale za vsako posamično zadevo lobiranja, oziroma za odstotek, ki glede na vrednost storitvene pogodbe (ki poleg lobiranja vključuje tudi druge dejavnosti) pomeni plačilo za sam proces lobiranja. Višina plačila je v celoti v domeni pogodbenih strank in ni regulirana s posebnimi predpisi, z izjemo dejstva, da je v okviru poročil, ki jih lobisti posredujejo organu, podvržena nadzoru, ki ga nad celotno dejavnostjo lobiranja, z namenom preprečevanja korupcije, izvaja organ. Pooblaščenec se tako strinja z oceno organa, da podatek, ki ga lobist prejme za svoje delo, vsekakor pomeni podatek, ki očitno omogoča konkurenčno prednost tako interesne organizacije na eni strani kot lobista na drugi strani, in s tem izjemo po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Podlage za razkritje višine plačila nadalje ni mogoče najti niti med t.i. izjemami od izjem iz 2. ter 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Nobenega dvoma ni, da v konkretnem primeru ne gre za javna sredstva oziroma porabo le-teh (3. odstavek 6. člena), prav tako pa podlaga za razkritje višine plačila za posamezno dejanje lobiranja v tej fazi ne more biti interes javnosti za razkritje te informacije (2. odstavek 6. čl. ZDIJZ). Test interesa javnosti namreč pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. V konkretnem primeru pa gre za podatek o višini plačila, ki so ga posamezni lobisti prejeli za povsem zakonito opravljanje dejanj lobiranja in se po oceni Pooblaščenca ne nanaša na eno izmed predhodno naštetih situacij, kjer bi bila izvedba testa interesa javnosti smiselna, zato Pooblaščenec testa interesa javnosti ni izvajal. Pri tem Pooblaščenec še pojasnjuje, da navedeno ne pomeni, da podatek o višini lobiranja nikoli ne bi mogel biti razkrit na podlagi testa interesa javnosti, vendar ocenjuje, da dejanske okoliščine trenutno testa interesa javnosti ne utemeljujejo.
4. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil v delu, ki se nanaša na podatek o namenu in cilju lobiranja, in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov - poročil lobistov, na način kot izhaja iz izreka te odločbe. V preostalem delu (glede višine plačila za lobiranje) je organ pritožbo prosilke, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Ker je Pooblaščenec presodil, da noben izmed subjektov, ki so omenjeni v dokumentih, o katerih se odloča v tem pritožbenem postopku, na izid postopka ne more vplivati, v dokumentih omenjenih subjektov v pritožbeni postopek ni pozval, saj nimajo pravnega interesa za udeležbo v tem postopku.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka