Prosilec - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-84/2012/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval pravno podlago za dodeljevanje zadev inšpektorjem, vendar je Pooblaščenec ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilca napotil na dva pravna akta (Uredbo o upravnem poslovanju in Navodilu o poslovanju IRSOP z dokumentarnim gradivom), v preostalem delu pa zaradi neobstoja dokumentov zahtevo prosilca zavrnil. Enako je Pooblaščenec ugotovil, da ne obstaja pravni akt, ki inšpektorjem dovoljuje ali omogoča zaobiti določbo 3. člena ZGO-1, ki predpisuje pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Nadalje Pooblaščenec ni mogel podvomiti v navedbe organa, da ne obstaja dokument, iz katerega bi bilo razvidno, da sta gradbeni inšpektor in izvajalec rušitve opravila skupni ogled predmeta postopka.
ODLOČBA:
Številka: 090-84/2012/5
Datum: 29. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 3. 2012, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2011-368 z dne 14. 3. 2012 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 20. 3. 2012 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor št. 090-18/2011-368 z dne 14. 3. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 11. 11. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (podredno pa je uveljavljal pravni interes in položaj stranke v postopku v zadevi IRSOP). Prosilec je prejel odločbo Pooblaščenca št. 090-209/2011/5 z dne 3. 11. 2011 in je v zvezi z njeno vsebino organ v 1. točki vloge vljudno pozval, da v bodoče vse elemente njegovih dopisov, ki ne izpolnjujejo kriterija organa za dostop do informacij javnega značaja, organ prenakaže oziroma prepošlje vodji gradbene inšpekcije v OE Ljubljana. V 2. točki je prosilec prosil za fotokopijo pravne podlage in dokumenta organa, iz katerega bo razvidno kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je organ uvedel "interni dogovor", ki se omenja v odločbi Pooblaščenca št. 090-209/2011/5, kjer je navedeno, da "organ ni dolžan pripraviti internega akta, ki ureja dodelitev posameznih zadev posameznim inšpektorjem, te se namreč podeljujejo na podlagi internega dogovora." Prosilec je dodal, da je organ v enem od dokumentov zatrdil, da ne obstaja dodeljevanje posameznim inšpektorjem po posameznih izvršbah, ker je to predmet ZUP, drugje je organ zatrdil, da je ime inšpektorja razvidno z imenom podpisnika sklepa o dovolitvi izvršbe in še v tretjem dokumentu je organ navedel, da se posamezne izvršbe prenašajo na posameznega inšpektorja s signiranjem. Zaradi tega se prosilcu zdi normalno, da Pooblaščenec ob reševanju njegove pritožbe ni mogel posumiti v navedbe organa. V 3. točki se prosilec sklicuje na ustavno načelo enakosti pred zakonom in zahteva pravni akt, ki inšpektorjem dovoljuje ali omogoča zaobiti določbo 3. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki predpisuje pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V 4. točki želi prosilec prejeti fotokopijo dokumenta, iz katerega bo razvidno, da sta gradbeni inšpektor in izvajalec rušitve opravila skupni ogled predmeta postopka, kjer sta se dogovorila o datumu izvršbe in o predvidenem času. Dalje prosi za kopijo dokumenta (zapisnika), iz katerega bo razvidno, da je inšpektor izvajalcu posredoval vse tozadevno potrebne uradne listine ipd., pri čemer prosilec kot zvezo omeni navedbe organa ob vpogledu in camera. V 5. točki je prosilec zahteval fotokopijo uradnega dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je bil …… odsoten v času, ko je ………. v njegovem imenu odgovarjala inšpektoratu MOL glede "kriminalnega vdora v hidratantno omrežje in dvodnevne kraje vode, ki sta jo izvedla …. in ………"
Organ je izdal odločbo št. 090-18/2011-368 z dne 14. 3. 2011, v kateri je zavrnil vse štiri zahteve prosilca, v katerih je zahteval dostop do informacij javnega značaja (torej vse, razen 1. točke prosilčeve vloge). V 1. točki izreka je organ zavrnil dostop do informacij, ki jih je prosilec zahteval v 2. točki svoje zahteve. Organ je v obrazložitvi navedel, da je pravna podlaga za dodeljevanje zadev inšpektorjem v Uredbi o upravnem poslovanju (121. čl.) in v internem aktu organa (Navodilo o poslovanju IRSOP z dokumentarnim gradivom, tč. 5.1). Interni akt in pojasnilo o dodeljevanju (signiranju) zadev je organ prosilcu že posredovali 15. 12. 2011, z odločbo št. 090-18/2011-274, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Glede dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je IRSOP uvedel interni dogovor o dodelitvi posameznih zadev posameznim inšpektorjem, je organ pojasnil, da takšen dokument ne obstaja in ga zato prosilcu ne more posredovati. V 2. točki izreka je organ zavrnil dostop do informacij, ki jih je prosilec zahteval v 3. točki svoje zahteve. Organ je v obrazložitvi pojasnil, da ZGO-1 v 1. odstavku 3. člena določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, to pa velja za vse investitorje, kar je skladno s 14. členom Ustave. Vsak investitor mora torej tudi za rušenje objekta pridobiti gradbeno dovoljenje. ZGO-1 pa v 152. členu določa, da lahko gradbeni inšpektor odredi odstranitev nelegalno zgrajenega objekta in če inšpekcijski zavezanec ne izvrši inšpekcijske odločbe sam, se izvršba opravi prisilno. Prisilna izvršba se opravi po določbah ZUP in izvršba tako pomeni izpolnitev inšpekcijske odločbe (282. in 284. člen ZUP). Zakon v tem primeru ne predvideva gradbenega dovoljenja za rušitev. Dokument, ki ga zahteva prosilec, ne obstaja, zato ga organ prosilcu ne more posredovati. V 3. točki izreka je organ zavrnil dostop do informacij, ki jih je prosilec zahteval v 4. točki svoje zahteve, v obrazložitvi pa je pojasnil, da po pojasnilu gradbenega inšpektorja, ki vodi postopek št. 356-02-72/2004, zapisnik o ogledu ni bil priložen v spis, ker je bilo tisti dan z izvajalcem ………. opravljenih več ogledov in se je izvajalec v konkretnem primeru odpovedal stroškom. Iz navedenega izhaja, da posebnega zapisnika o ogledu pred izvršbo ni bilo narejenega, zato se ga prosilcu tudi ne more posredovati. Dokumentacija (odločba, sklep) pa je bila izvajalcu predana skladno s pogodbo. V 4. točki izreka je organ zavrnil dostop do informacij, ki jih je prosilec zahteval v 5. točki svoje zahteve. V obrazložitvi je organ navedel, da se zahteva prosilca nanaša na inšpekcijsko zadevo št. 356-02-72/2004, v kateri je prosilec inšpekcijski zavezanec. Enako zahtevo je prosilec že poslal z vlogo z dne 12. 11. 2011, na katero mu je organ že odgovoril 16. 12. 2011 in mu posredoval dokument »Seznam odsotnosti za obdobje 1. 1. 2011 do 11. 11. 2011« za gradbenega inšpektorja ……….. Ker torej prosilec že razpolaga z zahtevanim dokumentom, je potrebno njegovo ponovno vlogo z enako vsebino zavrniti.
Prosilec je 20. 3. 2012 vložil pritožbo zoper odločbo organa, v kateri je navedel, da organ krši predpisano zakonodajo, pri čemer je izpostavil Uredbo o upravnem poslovanju, ki predpisuje vsebinski odgovor na vlogo v 15 dneh. V zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe prosilec navaja, da se organ sklicuje na akt, ki je bil sprejet pol leta po času, ko je gradbeni inšpektor ………. prevzel zadevo 356-02-72/2004. Prosilec meni, da organ večkrat menja temelje za pooblastilo za pre/dodeljevanje zadev inšpektorjem v reševanje. Prosilec ne dvomi, da se tudi možnost predodelitve ali prevzema v smislu 121. člena Uredbe o upravnem poslovanju ne bo izšla. V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane odločbe prosilec navaja, da sta 3. člen ZGO in poglavje o inšpekcijskem nadzorstvu v nasprotju, še posebej, ker je delovanje inšpektorja prepuščeno njegovi diskrecijski pravici. Nadalje prosilec opisuje svoje mnenje, da organ krši načelo enakosti pred zakonom, ker dopušča črno gradnjo na določenih območjih, sporna pa je tudi trditev organa, da zakon v takšnih primerih ne predvideva gradbenega dovoljenja za rušitev. V zvezi s 3. točko izreka izpodbijane odločbe prosilec izpostavi, da iz dokumenta, ki ga je pridobil preko Pooblaščenca in je knjižen pri organu pod št. 090-18/2011-124 ter opremljen z rokopisom inšpektorja ………., izhaja, da je potrebno pred nameravano izvršbo z izvajalcem rušenja opraviti terenski ogled in sestaviti zapisnik takšnega ogleda. Prosilec je nadalje navedel, da je organ zaprosil za informacijo o datumu ogleda in vse opravilne številke zadev, predvidenih za rušenje, ki so jih tistega dne skupaj ogledali gradbeni inšpektor …….. in ………. Prosilec je želel pridobiti tudi trimesečno finančno realizacijo ………. Če se je ………. odpovedala stroškom ogleda v konkretnem primeru, jih je morala tistega dne knjižiti na neko drugo zadevo/črno gradnjo, kar nikakor ne zdrži pravnega delovanja in pravilnega/zakonitega obračuna, saj gredo stroški obračuna posamezne izvršbe v breme posameznega inšpekcijskega zavezanca! Posledično je prosilec organ prosil za fotokopijo računa, kamor je ………. knjižila stroške ogledov tistega dne. Glede 4. točke izreka izpodbijane odločbe pa je prosilec zapisal, da je navedbe organa sprejel na znanje in se mu zahvalil.
Organ je Pooblaščencu z dopisom št. 090-18/2011-411 z dne 28. 3. 2012 odstopil pritožbo prosilca s pripadajočo dokumentacijo.
Na zahtevo Pooblaščenca št. 090-84/2012/2 z dne 21. 6. 2012 za dodatna pojasnila v zvezi z obstojem zahtevane dokumentacije (konkretno v zvezi z dokumentom, zapisnikom, iz katerega naj bo razvidno, da je inšpektor izvršitelju posredoval vse potrebne uradne listine) je organ odgovoril s pojasnilom z dne 22. 6. 2012. Organ je navedel, da gradbeni inšpektorji izvajalcu del upravnih izvršb na ogledu, ki se opravi pred prisilno odstranitvijo nelegalno grajenega objekta, izročijo sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe, inšpekcijsko odločbo, eventualne druge potrebne listine, ki izvajalcu omogočijo ali olajšajo delo v upravni izvršbi. Zaradi nižjega stroška postopkov in racionalizacije dela pa izvajalec na isti dan opravi več tovrstnih ogledov, v mnogih primerih opravi ogled v času opravljanja druge izvršbe v bližini, ipd. Organ je pojasni, da je v konkretnem primeru gradbeni inšpektor o takem ogledu z izvajalcem na kraju samem ni naredil zapisnika. Organ ne more posredovati zapisnika ali druge listine o tem, saj ta ne obstaja.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Na tem mestu pa Pooblaščenec poudarja, da se v postopku reševanja pritožbe po ZDIJZ ne bo opredeljeval do navedb prosilca v zahtevi ali pritožbi, ki se ne nanašajo na dostop do informacij javnega značaja, temveč na domnevne nezakonitosti pri delovanju organa oziroma na vse druge okoliščine, ki niso povezane s področjem, za katerega je pristojen Pooblaščenec.
Predmet pritožbenega postopka pa ni poziv prosilca organu v 1. točki njegove zahteve, s katerim je zahteval, da vse elemente njegovih dopisov, ki ne izpolnjujejo kriterija organa za dostop do informacij javnega značaja, organ prenakaže oziroma prepošlje vodji gradbene inšpekcije v OE Ljubljana. Organ o tej zahtevi (pravilno) ni odločil z odločbo po ZDIJZ, saj ne gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec pa tega dela tudi ne omenja v svoji pritožbi, zato se do tega Pooblaščenec ne bo opredeljeval.
Nadalje se prosilec ne pritožuje zaradi odločitve organa v 4. točki izreka izpodbijane odločbe, saj je prosilec v zvezi s tem navedel, da pojasnilo organa sprejema na znanje. Takšno izjavo Pooblaščenec brez dvoma razume kot izraz volje, da o tej točki ne teče nadaljnji postopek oziroma, da prosilec v tem delu odločbe ne izpodbija, saj mu je organ pojasnil, da mu je zahtevano informacijo že posredoval.
V zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe organa
Organ je zavrnil zahtevo za fotokopijo pravne podlage in dokumenta organa, iz katerega bi bilo razvidno kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je organ uvedel "interni dogovor", ki se omenja v odločbi Pooblaščenca št. 090-209/2011/5. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zelo natančno pojasnil, da je pravna podlaga za dodeljevanje zadev inšpektorjem v Uredbi o upravnem poslovanju (121. člen) in v internem aktu - Navodilu o poslovanju IRSOP z dokumentarnim gradivom, ki ga je prosilcu že posredoval. Glede dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je organ uvedel interni dogovor o dodelitvi posameznih zadev posameznim inšpektorjem, pa je organ po presoji Pooblaščenca povsem utemeljeno zavrnil dostop, saj je prepričljivo pojasnil, da takšen dokument ne obstaja in ga zato prosilcu ne more posredovati.
Pooblaščenec torej ugotavlja, da je organ pravilno uporabil 1. odstavek 4. člena ZDIJZ, po katerem je temeljni pogoj za obstoj informacije javnega značaja ta, da organ razpolaga z materializirano obliko dokumenta. Interni dogovor, ki je omenjen v odločbi Pooblaščenca št. 090-209/2011/5, je očitno ustni dogovor oziroma praksa, ki se v praksi vseh organov razvije na podlagi upoštevanja zakonskih in podzakonskih aktov ter podlage v splošnih pravnih aktih organa. Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva dokument, ki po naravi stvari ne obstaja v materializirani obliki. V zvezi s pridobivanjem pravne podlage za uvedbo internega dogovora Pooblaščenec pojasnjuje, da konkretna pravna podlaga za uvedbo "internega dogovora", ki je torej predvsem ustaljena praksa, v sistematiki upravno-pravne zakonodaje ne obstaja. Organ je prosilca sicer napotil na zakonsko in podzakonsko podlago za dodeljevanje zadev, vendar je ta izjemno splošna in je ne moremo šteti za "pravno podlago" za uvedbo internega dogovora. Uredba o upravnem poslovanju vsebuje določbe o dodeljevanju zadev, glede zadev, ki niso urejena s pisnimi akti organa, pa se po smislu Uredbe predpostavlja, da dodeljevanje teče po "ustaljenem postopku" (pojem, ki ga uporablja tudi sama Uredba), načeloma po samostojni odločitvi predstojnika oziroma osebe, pooblaščene za dodeljevanje ali v dogovoru med predstojnikom in zaposlenimi. Tudi v primeru pravne podlage za uvedbo internega dogovora prosilec zahteva dokument, ki v tako konkretiziranem smislu, da bi dejansko zajemal pravno podlago za uvedbo internega dogovora, ne obstaja.
Opravljen ugotovitveni postopek na prvi stopnji pri Pooblaščencu ni vzbudil dvoma, da bi bil opravljen na način, ki bi vodil v nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Pooblaščenec je prepričan, da je organ skladno s 1. odstavkom 138. člena ZUP ugotovil vsa dejstva in okoliščine, ki so bila pomembna za odločitev. V nasprotju s tem pa prosilec ni navedel, da bi mu bilo poznano drugačno dejansko stanje ali da bi vedel za okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče posumiti v verodostojnost navedb organa o neobstoju internega dogovora v materializirani obliki. Tudi navedba prosilca, da organ navaja različne okoliščine v zvezi z dodeljevanjem zadev, niso razlog, da bi Pooblaščenec podvomil, da organ z dokumenti v zvezi z uvedbo internega dogovora ne razpolaga. Organ se je prosilcu po najboljših močeh potrudil pojasniti postopek dodeljevanja (signiranja), pri tem pa ni prišlo do bistvenih nasprotij v njegovih izjavah, temveč so se te bodisi dopolnjevale bodisi so se nanašale na različne okoliščine oziroma vidike signiranja.
Pooblaščenec v zvezi s tem delom izpodbijane odločbe torej ugotavlja, da pritožba prosilca ni utemeljena. Organ je namreč popolno ugotovil dejansko stanje in pravilno uporabil materialno pravo, prav tako pa postopek ni obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka.
Pooblaščenec še poudarja, da niso upoštevne pritožbene navedbe prosilca, da se "organ sklicuje na akt, ki je bil sprejet pol leta po času, ko je gradbeni inšpektor ………. prevzel zadevo 356-02-72/2004". Glede na to, da je Pooblaščenec ugotovil, da konkretna pravna podlaga za uvedbo internega dogovora ne obstaja (ampak je interni dogovor praktično dejstvo, ustaljeni postopek), zgornja navedba prosilca ne more vplivati na odločitev pritožbenega organa.
V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane odločbe organa
Glede zahteve prosilca po pravnem aktu, ki inšpektorjem dovoljuje ali omogoča zaobiti določbo 3. člena ZGO-1, ki predpisuje pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja, je organ navedel, da takšen dokument ne obstaja, zato ga prosilcu ne more posredovati. Pooblaščenec ugotavlja, da ni razloga, da bi dvomil v navedbe organa glede neobstoja takšnega dokumenta. Očitno je, da če pojem "zaobiti" predpostavlja neko nezakonito ravnanje, takšen dokument seveda ne more obstajati. Če pa bi prosilec s pojmom "zaobiti" mislil na zakonsko ureditev, po kateri za prisilno odstranitev nelegalne gradnje s strani gradbene inšpekcije ne velja princip pridobivanja gradbenega dovoljenja, potem je organ prosilcu pojasnil, da je takšen pravni akt zakon – ZGO-1. Organ je prosilcu pojasnil, da gradbeni inšpektor z inšpekcijsko odločbo odredi odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, če pa inšpekcijski zavezanec ne izvrši inšpekcijske odločbe sam, se izvršba opravi prisilno, pri tem pa se ne predvideva pridobitev gradbenega dovoljenja za rušitev. Pooblaščenec še dodaja, da je temelj za rušitev nezakonito zgrajenega objekta pravnomočna inšpekcijska odločba, po izvršljivosti katere se skladno s 290. členom ZUP izda sklep o dovolitvi odločbe.
Zaradi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je presodil, da pravni akt, ki inšpektorjem dovoljuje "zaobiti" določbo o pridobivanju gradbenega dovoljenja, ne obstaja. Organ je skladno s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ prosilca napotil tudi na dva pravna akta, iz katerih izhaja, da v primeru prisilne izvršitve inšpekcijske odločbe ni predvideno pridobivanje gradbenega dovoljenja. Pritožba prosilca tako v tem delu ni utemeljena, saj je organ popolno ugotovil dejansko stanje, pravilno uporabil materialno pravo in v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka.
V zvezi s 3. točko izreka izpodbijane odločbe organa
Organ je zaradi neobstoja informacije zavrnil tudi dostop do fotokopije dokumenta, iz katerega bo razvidno, da sta gradbeni inšpektor in izvajalec rušitve opravila skupni ogled predmeta postopka, kjer sta se dogovorila o datumu izvršbe in o predvidenem času. Organ je pojasnil, da zapisnik o ogledu ni bil priložen v spis, ker je bilo tisti dan z izvajalcem ………. opravljenih več ogledov in se je izvajalec v konkretnem primeru odpovedal stroškom, zato posebnega zapisnika o ogledu pred izvršbo ni bilo narejenega. Pooblaščenec je ugotovil, da je uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja skrbno preverila možnost obstoja zapisnika, iz katerega bi izhajale zahtevane informacije, vendar je ugotovila, da zapisnik ni bil ustvarjen. To je potrdil tudi gradbeni inšpektor, ki se ukvarja s konkretno zadevo, ter druga uradna oseba (Srečko Valič), ki jo je Pooblaščenec prosil za dodatna pojasnila z dopisom št. 090-84/2012/2 z dne 21. 6. 2012. Uradna oseba je pojasnila, da zaradi nižjega stroška postopkov in racionalizacije dela izvajalec na isti dan opravi več tovrstnih ogledov, v mnogih primerih opravi ogled v času opravljanja druge izvršbe v bližini, ipd., v konkretnem primeru pa gradbeni inšpektor o takem ogledu z izvajalcem na kraju samem ni naredil zapisnika. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da tudi če bi organ moral ustvariti oziroma razpolagati z omenjenim zapisnikom, tega ni mogoče sanirati v postopku po ZDIJZ in organu naložiti, naj ustvari zahtevani dokument. ZDIJZ namreč določa le obveznost omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki že obstojijo in organ z njimi razpolaga. Prosilec pa je v tem delu zahteval tudi kopijo dokumenta (zapisnika), iz katerega bo razvidno, da je inšpektor izvajalcu posredoval vse tozadevno potrebne uradne listine ipd. Organ je povsem prepričljivo in tudi po dodatnem poizvedovanju Pooblaščenca pojasnil, da s takšnim dokumentom, iz katerega bi izhajale zahtevane informacije, ne razpolaga. Glede na jasna in koherentna pojasnila organa, da ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi bilo razvidno, da sta gradbeni inšpektor in izvajalec opravila skupni ogled in kjer sta se dogovorila o datumu izvršbe in o predvidenem času, Pooblaščenec ne dvomi v to, da je bil ugotovitveni postopek izpeljan na način, ki je vodil v popolno ugotovitev dejanskega stanja. Po ugotovitvi, da z zahtevanimi informacijami organ ne razpolaga, je po presoji Pooblaščenca pravilno uporabil materialno pravo, saj je na konkreten primer pravilno apliciral 1. odstavek 4. člena ZDIJZ, v postopku izdaje odločbe pa ni bilo bistvenih kršitev.
Sklepno
Pooblaščenec je po presoji odločitve organa, pritožbenih navedb prosilca in lastnega ugotovitvenega postopka ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zaradi navedenega je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana, št. 090-18/2011-368 z dne 14. 3. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka