Prosilec - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
+ -Številka: 090-83/2012/19
Kategorije: Pravo EU, Tajni podatki
POVZETEK:
Prosilec je zahteval posredovanje dokumentacije v zvezi s pogajanji o besedilu ACTE, postopkom sprejemanja ter odločitvijo RS, da k temu sporazumu pristopi. Organ je zavrnil dostop do gradiv EU, ki so označena z »RESTREINT« in »LIMITE«, do gradiv Japonske in ZDA, ki so označena s »CONFIDENTIAL« ter do diplomatskih not, zapisov sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij. Pooblaščenec je v delni odločbi odločil, da je organ prosilcu dolžan posredovati določene dokumente oziroma njihove dele, iz katerih je bila umaknjena oznaka tajnosti »RESTREINT«. Glede dokumentov z oznako »LIMITE« je Pooblaščenec ugotovil, da organ nima niti zbirke vseh dokumentov, ki se nanašajo na zahtevo prosilca in so hkrati označeni z oznako »LIMITE«, niti elektronske baze, po kateri bi bilo možno enostavno poiskati takšno zbirko, zato v zvezi s temi dokumenti ni izpolnjen pogoj za obstoj informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato v tem delu pritožbo prosilca zavrnil. Zavrnil jo je tudi v delu, ki se nanaša na določene dokumente, glede katerih iz mnenja Sveta EU izhaja, da predstavljajo izjeme od prostega dostopa.
ODLOČBA:
Številka: 090-83/2012/19
Datum: 14. 8. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) ter drugega odstavka 251. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 15. 3. 2012, zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 511-9/2012-31, z dne 29. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
D E L N O O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 15. 3. 2012 zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 511-9/2012-31, z dne 29. 2. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na točki a) in c) izreka, delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:
1. dokumenta 13637/08 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 13637/1/08 REV 1;
2. dokumenta 15004/08 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 15004/1/08 REV 1;
3. dokumenta 15588/08 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 15588/2/08 REV 2;
4. dokumenta 15588/1/08 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 15588/3/08 REV 3;
5. dokumenta 8031/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 8031/1/09 REV 1;
6. dokumenta 12076/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 12076/1/09 REV 1;
7. dokumenta 12968/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 12968/1/09 REV 1;
8. dokumenta 13867/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 13867/1/09 REV 1;
9. dokumenta 14696/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 14696/1/09 REV 1;
10. dokumenta 15044/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 15044/1/09 REV 1;
11. dokumenta 17779/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 17779/1/09 REV 1;
12. dokumenta 10837/10 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 10837/1/09 REV 1;
13. dokumenta 11203/10 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 11203/1/10 REV 1;
14. dokumenta 11440/10 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 11440/1/10 REV 1;
15. dela dokumenta 15486/07 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 15486/07 EXT 1 REV 1;
16. dela dokumenta 7095/08 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 7095/08 EXT 1 REV 1;
17. dela dokumenta 7759/08 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 7759/08 EXT 2;
18. dela dokumenta 16178/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 16178/09 EXT 1;
19. dela dokumenta 17468/09 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 17468/09 EXT 1;
20. dela dokumenta 6437/10 (RESTREINT UE), v vsebinski različici, kot izhaja iz dokumenta 6437/10 EXT 1.
2. V delu zahteve prosilca, ki se nanaša na podatke, ki jih je organ v skladu s 1. točko tega izreka dolžan prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
3. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na naslednje dokumente:
1. dokument DS 348/08 (RESTREINT UE);
2. dokument DS 596/09 (RESTREINT UE);
3. dokument DS 1009/10 (RESTREINT UE);
4. dokument DS 1023/10 (RESTREINT UE);
5. dokument DS 1108/10 (RESTREINT UE);
6. dokument DS 1535/10 (RESTREINT UE);
7. dokument 5363/10 (RESTREINT UE);
8. dokument 12702/10 (RESTREINT UE).
4. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na točko b) izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ odločil o dostopu do gradiv EU, ki so označena z »LIMITE«.
5. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 31. 1. 2012 pri organu vložil zahtevo za posredovanje dokumentacije, s katero razpolaga organ v zvezi s pogajanji o besedilu Trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (v nadaljevanju ACTA) ter postopkom njegovega sprejemanja ter odločitvijo Republike Slovenije, da k temu sporazumu pristopi. Prosilec želi prejeti dokumentacijo v elektronski obliki, če bi to povzročilo organu večje stroške oz. več dela pri obravnavanju te prošnje, pa mu organ lahko posreduje tudi fotokopije oz. prepise. Pojasnil je še, da bo posredovana dokumentacija javno objavljena na spletni strani …, namen pridobitve pa je informiranje bralcev ter pomoč pri javni razpravi v zvezi z omenjenim sporazumom.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 511-9/2012-31, z dne 29. 2. 2012. Zavrnil je dostop do dokumentacije v zvezi s pogajanji o besedilu ACTE ter postopkom njegovega sprejemanja ter odločitvijo Republike Slovenije, da k temu sporazumu pristopi, in sicer do:
a) gradiv EU, ki so označena z »RESTREINT«,
b) gradiv EU, ki so označena z »LIMITE«,
c) gradiv Japonske/ZDA, ki so označena s »CONFIDENTIAL« in
d) diplomatskih not, zapisov sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij.
V preostalem delu je zahtevi prosilca ugodil in mu omogočil delni dostop. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da dokumentacijo, povezano s pogajanji o besedilu ACTE, sestavlja več posameznih sklopov dokumentov, in sicer dokumenti, ki nosijo oznako tajnosti in dokumenti, ki te oznake nimajo. Dokumenti z oznako »RESTREINT UE« so bili razdeljeni in obravnavani na Odboru 133 in kasneje na Odboru za trgovinsko politiko (Odbor TPC), ki je nasledil Odbor 133. Ta stopnja tajnosti se uporablja za podatke in gradivo, katerih razkritje nepooblaščeni osebi bi lahko bilo škodljivo za interese EU ali ene ali več držav članic. Glede na določilo 1. točke 6. člena ZDIJZ in prvega odstavka 20. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS št. 87/01 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZTP), je organ zavrnil dostop do zahtevanih informacij, ker bi v nasprotnem primeru Republika Slovenija kršila točko a) prvega odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (Uradni list EU L 145, 31. 5. 2001, str. 43-48; v nadaljevanju Uredba). V skladu s 5. členom Uredbe, je organ z dopisom z dne 7. 2. 2012 zaprosil Komisijo, da umakne oznako »RESTREINT UE« s teh dokumentov in tako omogoči javnosti dostop do njih, vendar odgovora ni prejel. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je del dokumentacije označen z oznako »LIMITE«. Skladno z navodilom Generalnega sekretariata Sveta št. 5847/06 z dne 16. 3. 2006 se lahko takšni dokumenti posredujejo kateremukoli članu nacionalne uprave države članice ali Komisije. Brez posebnega dovoljenja se dokumentov z oznako »LIMITE« ne sme posredovati katerikoli drugi osebi, medijem ali javnosti. Za njih veljajo posebna postopkovna pravila tako, da se jih ne sme objaviti na internetu in uradniki nacionalne uprave ali Komisije ne morejo sprejeti odločitev o objavi. Del zahtevane dokumentacije so tudi gradiva ZDA in Japonske, ki so označena s stopnjo tajnosti »CONFIDENTIAL« in se zato prosilcu v skladu s 1. točko 6. člena ZDIJZ in prvega odstavka 20. člena ZTP zavrne dostop do teh dokumentov, saj bi Republika Slovenija z njihovim razkritjem kršila svoje mednarodne obveznosti. Glede dokumentov, kot so diplomatske note, zapisi sestankov ali pogovorov s tujimi diplomatskimi predstavniki in predstavniki mednarodnih organizacij, ki jih je organ prejel od Ministrstva za zunanje zadeve, velja za organ obveznost varovanja dokumentov, ki jo določa 45. a člen Zakona o zunanjih zadevah (113/2003-UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZZ) in organ v skladu s to obveznostjo ne sme omogočiti nepooblaščeni osebi dostopa do teh dokumentov. Glede preostale dokumentacije, ki ne nosi oznak tajnosti, je mogoče izvesti delni dostop po 7. členu ZDIJZ.
Dne 15. 3. 2012 je organ prejel pritožbo zoper navedeno odločbo, v kateri je prosilec navedel, da se pritožuje zoper točke a), b) in c), saj je obrazložitev v teh točkah nesklepčna oziroma je ni mogoče preizkusiti, posledično pa je neposredovanje zahtevanih podatkov nezakonito. Glede gradiv EU, ki so označena z »RESTREINT«, je prosilec navedel, da iz obrazložitve ni razvidna pravna podlaga, iz katere bi sledilo, da oznaka »RESTREINT UE« pomeni oznako tajnosti. 4. člen Uredbe določa, pod kakšnimi pogoji institucije EU zavrnejo dostop do dokumenta, kadar je le ta zahtevan skladno z navedeno Uredbo. Republika Slovenija ni institucija EU, prav tako ministrstva niso institucije EU, zaradi česar je navedeno pravno sklepanje napačno. Glede navedb organa, da je na podlagi 5. člena Uredbe zaprosil Komisijo, da umakne oznako »RESTREINT UE«, je prosilec navedel, da 5. člen Uredbe pravi, da se mora država članica v nekaterih primerih posvetovati z institucijo EU pred posredovanjem nekaterih dokumentov. Tudi v tem primeru ni razvidna pravna podlaga za odklonitev posredovanja zahtevanih dokumentov. Glede na količino objavljenih dokumentov s to oznako (https://www.eoogle.si/search?q=RESTREINT+UE), ni mogoče niti implicitno sklepati, da naj bi bila ta oznaka »oznaka tajnosti«. Ker organ ne navaja nobene (merodajne) pravne podlage za odločitev v tej točki, odločitev v tej točki ni utemeljena in je nezakonita. Prosilec predlaga, da se organu naloži, da mu navedene dokumente izroči. Glede gradiv, označenih z oznako »LIMITE«, je prosilec navedel, da je Republika Slovenija skladno z Ustavo RS pravna država (2. člen), v kateri morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati (154. člen). Ta določba velja tudi za mednarodne sporazume (8. člen). Interna navodila Generalnega sekretariata Sveta po mnenju prosilca niso splošni pravni vir z eksternim učinkovanjem in kot taka ne morejo biti podlaga za omejevanje pravic prosilca (39. člen Ustave RS). Ker organ ne navaja nobene (merodajne) pravne podlage za odločitev v tej točki, odločitev v tej točki ni utemeljena in je nezakonita. Prosilec predlaga, da se organu naloži, da mu navedene dokumente izroči. Glede gradiv Japonske/ZDA prosilec predlagal, da Pooblaščenec preveri veljavnost oznake tajnosti »CONFIDENTIAL« skladno s 6. členom ZTP. Predlaga tudi, da Pooblaščenec opravi test javnega interesa. Prosilec Pooblaščencu predlaga, da izpodbijano odločbo v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da se zahtevku ugodi in da mora prvostopenjski organ omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, oz. izpodbijano odločbo odpravi v zavrnilnem delu ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.
Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 511-9/2012-42, z dne 28. 3. 2012 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, dne 8. 5. 2012 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem je organ pojasnil, da je dokumentacijo, s katero razpolaga v zvezi s pogajanji o besedilu ACTE ter postopkom njegovega sprejemanja ter odločitvijo Republike Slovenije, da k temu sporazumu pristopi, mogoče razdeliti na naslednje sklope, ki so označeni z različnimi stopnjami tajnosti:
a) gradiva EU, ki so označena z »RESTREINT«;
b) gradiva EU, ki so označena z »LIMITE«;
c) gradiva Japonske/ZDA, ki so označena z »CONFIDENTIAL«.
Za vsak sklop je organ pojasnil, ali z dokumenti razpolaga oz. kje se nahajajo, kateri predpis ureja oznako na teh dokumentih in kako je to označeno na konkretnih dokumentih, pri čemer je Pooblaščencu pokazal tudi primere določenih dokumentov ter mu izročil tudi fotokopije nekaterih dokumentov. Glede navedb prosilca, da je oznake tajnosti treba preveriti tudi z vidika 6. člena ZTP, je organ pojasnil, da sam ni ocenil, da gre za takšno situacijo. Glede na to, da prosilec te trditve ni z ničemer obrazložil, pa organ niti ne ve, kaj je imel prosilec v mislih. Glede izvedbe testa interesa javnosti v zvezi z zahtevanimi dokumenti je organ vztrajal, da ta test ni možen, ker gre za absolutno izjemo po drugi alineji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 5. člena Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, za mnenje zaprosil Svet, ki je odgovoril z dopisom št. 12/1131-jt/mi, z dne 27. 7. 2012.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prosilec izpodbija a), b) in c) točko izreka izpodbijane odločbe, zato so v tem pritožbenem postopku predmet presoje navedeni deli izpodbijane odločbe.
Pooblaščenec se je v konkretnem primeru odločil za izdajo delne odločbe na podlagi 219. člena ZUP. Pristojni organ lahko v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. Če so zahtevki med seboj tako povezani, da ni možna njihova ločitev, delne odločbe organ ne sme izdati. Primernost (ali t.i. »zrelost«) za odločitev pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi z drugimi zahtevki stranki preložili trenutek uveljavitve njene pravice ali izpolnjevanja obveznosti (pravica ali obveznost bi postali izvršljivi kasneje), se v takih primerih izda delna odločba. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov.
V konkretnem primeru je Svet v dopisu št. 12/1131-jt/mi, z dne 27. 7. 2012 podal mnenje glede dela zahtevane dokumentacije, glede preostanka dokumentov (dokumenti DS 894/07, DS 117/08, DS 722/09, DS 1535/10, DS 1612/10, 5591/10, 6270/10, 7021/10, 5075/1/10 REV 1 ADD 1, 7347/10, 8282/10, 10769/10, 11932/10, 12295/10, 12612/10, 12926/1/10 REV 1, 13400/10 in 14626/10) pa bo svoje mnenje posredoval naknadno, pri čemer ni točno opredelil, kdaj naj bi to bilo. Konkretna delna odločba zato vsebuje le odločitev o tistem delu zahtevka, ki se nanaša na dokumente, glede katerih je Svet že podal svoje mnenje in glede dokumentov, v zvezi s katerimi je dejansko stanje ugotovljeno do te mere, da je primerno za odločitev. O preostalem delu zahtevka bo Pooblaščenec odločil z novo delno ali dopolnilno odločbo, potem ko bo prejel naslednje mnenje Sveta.
Pooblaščenec je v nadaljevanju po sklopih, kot jih je v izpodbijani odločbi oblikoval prvostopenjski organ, presojal, ali so glede zahtevanih dokumentov kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, ki jih določa prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
1. Dostop do gradiv EU, ki so označena z »RESTREINT«
Pritožbene navedbe prosilca se nanašajo na gradiva EU, ki so označena z »RESTREINT« in se, kot izhaja iz ugotovitev na ogledu in camera, nahajajo v mapi z oznako ACTA RESTREINT 2010 511-19/2008 in v mapi z oznako ACTA 2008-2009 RESTREINT 511-19/2008. Temeljna načela in minimalni standardi varovanja tajnih podatkov EU so določeni v sklepu Sveta št. 292/2011, z dne 31. 3. 2011 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (Uradni list EU L 141, 27. 5. 2011, str. 17-65, v nadaljevanju Sklep), ki je nadomestil Sklep Sveta št 264/2001 z dne 19. 3. 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (Uradni list EU L 101, 11. 4. 2001, str. 1-66). Sklep v 2. odstavku 2. člena kot eno izmed stopenj tajnosti navaja »RESTREINT UE/EU RESTRICTED«. S takšno stopnjo tajnosti je Svet označil tudi del v konkretni zadevi zahtevanih dokumentov, kar je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe. Da ta Sklep zavezuje tudi države članice, izhaja iz 3. točke preambula. Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da je obstoj te oznake treba presojati za vsak dokument posebej, zato trditve prosilca, da je na spletnih straneh objavljenih veliko dokumentov s to oznako, za konkretni primer niso pravno relevantne, saj med objavljenimi dokumenti ni dokumentov, glede katerih je bilo v tem pritožbenem postopku ugotovljeno, da nosijo to oznako.
Pravo EU od dne 1. 5. 2004 v celoti velja tudi na področju Republike Slovenije, zato evropski sistem o dostopu do informacij javnega značaja neposredno vpliva na izvrševanje pravic in obveznosti tako za upravičence, kot tudi za zavezane organe. Temeljni predpis o dostopu do informacij javnega značaja v evropskem pravu predstavlja v celoti zavezujoča in v vseh državah članicah neposredno uporabna Uredba. Na podlagi Uredbe imajo pravico do dostopa vsi državljani EU, kot tudi vse fizične in pravne osebe z bivališčem ali registriranim sedežem v eni izmed držav članic EU. Pravila Uredbe se uporabljajo glede vseh dokumentov, ki jih imajo Evropski parlament, Svet ali Komisija, kar pomeni, da so ali sestavljene s strani institucije ali pa jih ta prejme in so v njeni posesti. Vendar pa dostop do dokumentov ni absoluten. Uredba pozna štiri temeljne skupine izjem, in sicer absolutne izjeme, relativne izjeme, izjeme glede dokumentov tretjih oseb in izjeme, ki zadevajo občutljive dokumente.
V konkretnem primeru gre za absolutno izjemo. Po določilu člena 4(1) Uredbe dokumenti, varovani z absolutnimi izjemami, javnosti niso dostopni, če bi njihovo razkritje ogrozilo enega izmed izrecno predpisanih javnih ali zasebnih interesov. Kljub »absolutnosti« pa so te izjeme samo »relativno prisilne narave«, saj učinkujejo le, kadar bi razkritje dokumenta dejansko ogrozilo varovano pravno dobrino in ne zgolj takrat, kadar bi do njene ogrozitve (teoretično) lahko prišlo. Po določilu točke a) prvega odstavka 4. člena Uredbe pa se v nobenem primeru ne sme razkriti dokumentov, kadar bi to ogrozilo javni interes, ki zadeva javno varnost, obrambne in vojaške zadeve, mednarodne odnose ali finančno, monetarno ali ekonomsko politiko EU ali države članice.
Uredba torej ureja izključno dostop do dokumentov v posesti evropskih institucij in načeloma ne posega v slovensko ureditev pravice dostopa do informacij javnega značaja. Dokumente evropskih institucij, ki jih te pošljejo Republiki Sloveniji kot državi članici, bi torej bilo mogoče zahtevati od samih organov EU, kot tudi od slovenskih organov po pravilih ZDIJZ. Vendar pa mora vsaka država članica, in torej tudi Republika Slovenija, spoštovati načelo lojalnega sodelovanja z evropskimi institucijami in torej ne ovirati primarne uporabe Uredbe in pravila glede varnosti evropskih institucij (točka 15 preambule Uredbe). Načelo oziroma doktrina lojalne razlage evropskega prava pomeni, da morajo države članice svoje nacionalno pravo interpretirati v luči in v duhu prava EU, oziroma tako, da s svojimi notranjimi predpisi ne bodo preprečevale uresničevanja evropskih predpisov. Opisano načelo, v teoriji poznano tudi kot Interpretatio Europea, Republiko Slovenijo torej zavezuje, da po eni strani ne sme ovirati svobodnega dostopa do dokumentov, do katerih imajo subjekti pravico na podlagi Uredbe (s svojo morebiti preveč restriktivno zakonodajo) ter po drugi strani s »preveč« liberalno zakonodajo ne sme izničiti omejitev in še zlasti izjem, ki jih postavlja Uredba. Zato 5. člen Uredbe organom v državah članicah izrecno nalaga dolžnost posvetovanja s pristojno evropsko institucijo, kadar upravičenci v svojih državah zahtevajo dokumente, katerih avtor je evropska institucija (5. člen Uredbe). Slovenski organ se mora zato sklicevati neposredno na evropski predpis, ki je slovenskemu pravu nadrejen, kar še toliko bolj velja za tajne evropske dokumente, za katere Uredba države članice eksplicitno zavezuje k spoštovanju evropskih predpisov. Organ vsake države članice, ki bi moral po svojih nacionalnih predpisih (npr. po ZDIJZ) dokument razkriti, a mu to prepovedujejo evropski prepisi ali izrecna odločitev evropske institucije, se mora torej sklicevati neposredno na evropsko pravo, ki je slovenskemu nadrejeno. Razmerje med ZDIJZ in Uredbo je določeno v uvodni točki 15 preambule Uredbe, ki določa, da ni namen ali učinek Uredbe spreminjati ali usklajevati nacionalne predpise o dostopu do dokumentov, vendar pa morajo države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja paziti, da ne ovirajo ustrezne uporabe Uredbe.
Prvostopenjski organ je za mnenje zmotno pozval Komisijo, zato je Pooblaščenec, v skladu s 5. členom Uredbe, v dopisu št. 090-83/2012/10, z dne 11. 6. 2012, na Svet naslovil prošnjo za mnenje o dostopnosti do dokumentov, ki jih je organ v izpodbijani odločbi označil kot gradiva EU, označena z »RESTREINT«.
Kot že rečeno, se je Svet v dopisu št. 12/1131-jt/mi, z dne 27. 7. 2012 opredelil le do dela obravnavane dokumentacije, možnosti dostopa do preostalega dela dokumentacije pa Svet še preučuje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi s preostalim delom dokumentacije preložili trenutek uveljavitve pravice stranke, je Pooblaščenec v tej delni odločbi odločil le o delu zahtevka, glede katerega je Svet že podal mnenje, o preostalem delu zahtevka bo odločeno z dopolnilno odločbo.
A) Iz dopisa Sveta št. 090-83/2012/10, z dne 11. 6. 2012 izhaja, da so v celoti prosto dostopni naslednji dokumenti:
1. dokument 13637/1/08 REV 1, različica dokumenta 13637/08 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
2. dokument 15004/1/08 REV 1, različica dokumenta 15004/08 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
3. dokument 15588/2/08 REV 2, različica dokumenta 15588/08 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
4. dokument 15588/3/08 REV 3, različica dokumenta 15588/1/08 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
5. dokument 8031/1/09 REV 1, različica dokumenta 8031/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
6. dokument 12076/1/09 REV 1, različica dokumenta 12076/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
7. dokument 12968/1/09 REV 1, različica dokumenta 12968/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
8. dokument 13867/1/09 REV 1, različica dokumenta 13867/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
9. dokument 14696/1/09 REV 1, različica dokumenta 14696/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
10. dokument 15044/1/09 REV 1, različica dokumenta 15044/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
11. dokument 17779/1/09 REV 1, različica dokumenta 17779/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
12. dokument 10837/1/09 REV 1, različica dokumenta 10837/10 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
13. dokument 11203/1/10 REV 1, različica dokumenta 11203/10 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana;
14. dokument 11440/1/10 REV 1, različica dokumenta 11440/10 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila v celoti preklicana.
Pooblaščenec mora uporabljati neposredno evropsko pravo, torej Uredbo, obenem pa je vezan tudi na pridobljeno stališče Sveta, zato ugotavlja, da dokumenti, navedeni v točki A), ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa. Svet svoje odločitve, da gre za v celoti prosto dostopne dokumente, ni z ničemer dodatno obrazložil, je pa svojemu dopisu priložil dokumente, iz katerih izhaja, da je bila oznaka tajnosti »RESTREINT« iz določenih različic dokumentov, ki so predmet obravnavane zahteve, umaknjena. Iz navedenega izhaja, da so dokumenti, s katerimi razpolaga organ, prosto dostopni v delu, v katerem je njihova vsebina enaka vsebinski različici, iz katere je bila stopnja tajnosti umaknjena. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da so bila v postopku na prvi stopnji zmotno ugotovljena dejstva, saj je bilo v dopolnjenem postopku v okviru pritožbe ugotovljeno, da dokumenti, navedeni v točki A), nimajo več oznake stopnje tajnosti. Pooblaščenec je zato v tem delu točko a) izreka prvostopenjske odločbe odpravil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
B) Iz dopisa Sveta št. 090-83/2012/10, z dne 11. 6. 2012 izhaja, da je prosilcu treba omogočiti delni dostop do naslednjih dokumentov:
1. dokument 15486/07 EXT 1 REV 1, različica dokumenta 15486/07 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila delno preklicana;
2. dokument 7095/08 EXT 1 REV 1, različica dokumenta 7095/08 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila delno preklicana;
3. dokument 7759/08 EXT 2, različica dokumenta 7759/08 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila delno preklicana;
Svet je navedel, da sta dokumenta 15486/07 in 7095/08 spremna dopisa, ki vključujeta priporočilo Komisije Svetu o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o ACTI. Dokument 7759/07 je dopis o točki I/A Odbora iz člena 133, ki vključuje priporočilo Komisije Svetu o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o večstranskem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju. Generalni sekretariat Sveta meni, da bi s polnim javnim razkritjem teh dokumentov razkrili vidike strateških ciljev, ki jih namerava uresničiti EU v teh mednarodnih pogajanjih, in omogočili pogajalskim partnerjem EU, da ocenijo, kakšen kompromis je pripravljena sprejeti. Čeprav so bila pogajanja zaključena, bi polno javno razkritje vsebine teh dokumentov škodovalo prihodnjim pogajanjem o podobnih zadevah. Poleg tega bi polno razkritje dokumentov javnosti negativno vplivalo na zaupanje v prihodnjih pogajanjih ter oviralo odprto in konstruktivno sodelovanje, ki je bistveno v tem procesu. Zato je treba zavrniti polni javni dostop na podlagi tretje alineje člena 4(1)(a) uredbe (zaščita javnega interesa v zvezi z mednarodnimi odnosi).
4. dokument 16178/09 EXT 1, različica dokumenta 16178/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila delno preklicana;
5. dokument 17468/09 EXT 1, različica dokumenta 17468/09 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila delno preklicana;
6. dokument 6437/10 EXT 1, različica dokumenta 6437/10 (RESTREINT UE), katerega tajnost je bila delno preklicana;
Svet je navedel, da dokumenta 16178/09 in 17468/09 vključujeta pripombe EU na predlog, ki so ga Združene države predstavile v pogajanjih o ACTI. Dokument 6437/10 vključuje primerjalno tabelo, v kateri so navedena stališča ZDA/Japonske in EU ter morebitni manevrski prostor v naslednjih krogih pogajanj glede oddelkov »kazenski pregon« in »posebne zahteve v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju«. Generalni sekretariat Sveta je po posvetovanju s Komisijo, ki je avtorica prilog k tem dokumentom, mnenja, da bi s polnim razkritjem teh dokumentov javnosti razkrili stališča tretjih držav v pogajanjih o ACTA. Vse strani so soglašale, da so te informacije zaupne, in pričakujejo, da bodo ostale strani to zahtevo glede zaupnosti upoštevale. Kršitev te zahteve bi resno poslabšala odnose EU z zadevnimi državami. Poleg tega bi škodovala prihodnjim pogajanjem o podobnih zadevah, ker bi negativno vplivala na zaupanje ter ovirala odprto in konstruktivno sodelovanje, ki je bistveno v tem procesu. Zato je treba zavrniti polni javni dostop na podlagi tretje alinee člena 4(1)(a) uredbe (zaščita javnega interesa v zvezi z mednarodnimi odnosi).
Pooblaščenec ob neposredni uporabi evropskega prava in upoštevaje pridobljeno stališče Sveta ugotavlja, da prvotni dokumenti, katerih številke so navedene v točki B), vsebujejo podatke, ki so izjema od prostega dostopa, vendar pa je do teh dokumentov možno odobriti delni dostop, skladno s šestim odstavkom 4. člena Uredbe. Delni dostop do prvotnih dokumentov je že izveden v dokumentih EU, in sicer so le-ti različice prvotnih dokumentov, ki so označene z enakimi številkami, kot jih imajo prvotni dokumenti, dodano pa imajo oznako »EXT1« ali »EXT 2«. Na ta način pripravljene različice dokumentov predstavljajo javno dostopne dokumente, na katerih so prekriti podatki, ki se nahajajo v prvotnih dokumentih in so, glede na mnenje Sveta, izjema od prostega dostopa (dokumenti EU in gradiva ZDA ali Japonske).
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da so bila v postopku na prvi stopnji zmotno ugotovljena dejstva, saj je bilo v dopolnjenem postopku v okviru pritožbe ugotovljeno, da imajo dokumenti, navedeni v točki B), le še v delu oznako stopnje tajnosti »RESTREINT«. Kot izhaja iz mnenja Sveta EU, v tem delu ne gre le za dokumente, o katerih je organ odločal v točki a) izreka izpodbijane odločbe, ampak gre tudi za gradiva Japonske in ZDA, o katerih je organ v izpodbijani odločbi odločal v točki c) izreka izpodbijane odločbe. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec v ten delu točko a) in točko c) izreka prvostopenjske odločbe odpravil in na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
C) Iz dopisa Sveta št. 090-83/2012/10, z dne 11. 6. 2012 izhaja, da je prosilcu v celoti treba zavrniti dostop do naslednjih dokumentov:
1. dokument DS 348/08 (RESTREINT UE);
Svet je navedel, da ta dokument vključuje kompromisni predlog predsedstva o priporočilu Komisije Svetu o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o večstranskem trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju. V njem je razkrita vsebina direktiv za pogajanja o ACTI. Generalni sekretariat Sveta meni, da bi s polnim razkritjem tega dokumenta javnosti razkrili vidike strateških ciljev, ki jih namerava uresničiti EU v teh mednarodnih pogajanjih, in omogočili pogajalskim partnerjem EU, da ocenijo, kakšen kompromis je pripravljena sprejeti. Čeprav so bila pogajanja zaključena, bi polno javno razkritje vsebine tega dokumenta škodovalo prihodnjim pogajanjem o podobnih zadevah. Poleg tega bi polno razkritje dokumenta javnosti negativno vplivalo na zaupanje v prihodnjih pogajanjih ter oviralo odprto in konstruktivno sodelovanje, ki je bistveno v tem procesu. Zato je treba zavrniti polni javni dostop do tega dokumenta na podlagi tretje alineje člena 4(1)(a) Uredbe (zaščita javnega interesa v zvezi z mednarodnimi odnosi). Poleg tega se izjema od načela preglednosti uporablja za vsebino celotnega dokumenta in zato ne moremo odobriti delnega dostopa v skladu s členom 4(6) uredbe.
2. dokument DS 596/09 (RESTREINT UE);
Svet je navedel, da ta dokument vključuje osnutek poglavja o kazenskih postopkih v digitalnem okolju (pregon v zvezi z internetom), ki so ga predložile Združene države.
3. dokument DS 1009/10 (RESTREINT UE);
4. dokument DS 1023/10 (RESTREINT UE);
5. dokument DS 1108/10 (RESTREINT UE);
6. dokument DS 1535/10 (RESTREINT UE);
Svet je navedel, da ti dokumenti vključujejo osnutek besedila sporazuma ACTA, ki so ga pripravile Združene države, in pripombe različnih pogodbenic sporazuma.
7. dokument 5363/10 (RESTREINT UE);
Svet je navedel, da ta dokument vključuje predlog Združenih držav in Japonske v zvezi z določbami o ukrepih na meji in nasprotni predlog EU.
8. dokument 12702/10 (RESTREINT UE);
Svet je navedel, da ta dokument vključuje osnutek besedila tistih oddelkov sporazuma ACTA, ki se nanašajo na pregon v civilnih zadevah in posebne zahteve v zvezi z uveljavljanjem pravic intelektualne lastnine v digitalnem okolju. Vključuje pripombe različnih pogodbenic sporazuma ACTA. Generalni sekretariat Sveta je po posvetovanju s Komisijo, ki je avtorica prilog k tem dokumentom, mnenja, da bi s polnim razkritjem teh dokumentov javnosti razkrili stališča tretjih držav v pogajanjih o ACTA. Vse strani so soglašale, da so te informacije zaupne, in pričakujejo, da bodo ostale strani to zahtevo glede zaupnosti upoštevale. Kršitev te zahteve bi resno poslabšala odnose EU z zadevnimi državami. Poleg tega bi škodovala prihodnjim pogajanjem o podobnih zadevah, ker bi negativno vplivala na zaupanje ter ovirala odprto in konstruktivno sodelovanje, ki je bistveno v tem procesu. Zato je treba zavrniti polni javni dostop na podlagi tretje alineje člena 4(1)(a) Uredbe (zaščita javnega interesa v zvezi z mednarodnimi odnosi). Poleg tega se izjema od načela preglednosti uporablja za vsebino celotnega dokumenta in zato ni mogoče odobriti delnega dostopa v skladu s členom 4(6) uredbe.
Tudi del dokumentov, ki so navedeni pod točko C), vsebuje gradiva različnih pogodbenic (zlasti Japonske in ZDA) sporazuma ACTA, zato ti dokumenti predstavljajo dokumente, o katerih je organ odločal tako v toči a), kakor tudi v točki c) izreka izpodbijane odločbe. Pooblaščenec ob neposredni uporabi evropskega prava in upoštevaje pridobljeno stališče Sveta ugotavlja, da dokumenti, ki so obravnavani pod točko C) v celoti predstavljajo izjemo od prostega dostopa, zato ni mogoče izvesti delnega dostopa na podlagi šestega odstavka 4. člena Uredbe. Prvostopenjski organ pred svojo odločitvijo sicer ni pridobil mnenja Sveta, kar zagotovo predstavlja pomanjkljivost postopka na prvi stopnji, vendar pa le-ta ni bistvena, saj na končno odločitev o dostopu do v tem delu obravnavanih dokumentov, ni vplivala. Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, o čemer je odločil v 3. točki izreka te odločbe.
2. Dostop do gradiv EU, ki so označena z »LIMITE«
Ko si je Pooblaščenec na ogledu in camera hotel ogledati vsebino vseh dokumentov, ki se nanašajo na zahtevo prosilca in so hkrati označeni z oznako »LIMITE«, mu je organ pojasnil, da vseh teh dokumentov iz elektronskega sistema »EUTRADE.MG« sploh ni mogoče priklicati. Ker organ tega v izpodbijani odločbi ni omenil, je bilo treba v pritožbenem postopku najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zbirko gradiv EU, ki so označena z »LIMITE« sploh razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, so organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Svojo pripravljenost, delovati transparentno, je organ izkazal s tem, ko je prosilcu posredoval 56 dokumentov, ki so podrobneje navedeni v dokumentu organa, ki ima v spisu Pooblaščenca št. 090-83/2012/5 (opomniki za sestanke Odbora 133, ki je bil kasneje preimenovan v Odbor za trgovinsko politiko, ki vsebujejo stališča RS; dopisi, v katerih je organ zaprosil za mnenje drugih resorjev; mnenja drugih resorjev; dopise, v katerih je organ zaprosil veleposlaništva, da so se njihovi predstavniki udeležili sestanka; poročila sestankov Odbora za trgovinsko politiko, ki niso bila posredovana po depešnem sistemu MZZ).
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zbirko gradiv EU, ki so označena z »LIMITE« in se hkrati nanašajo na vsebino, ki jo zahteva prosilec. Kot je organ pojasnil na ogledu in camera, tovrstne dokumente dobiva po elektronski obliki preko posebnega elektronskega sistema »EUTRADE.MG«, ki vsebuje bazo vseh dokumentov, ki so v obravnavi skupne trgovinske politike EU. Iz navedenega sistema ni mogoče priklicati vseh dokumentov, ki se nanašajo na zahtevo prosilca in so hkrati označeni z oznako LIMITE. Dostop do te baze imajo le določeni uslužbenci organa, ki dokumente sproti pregledujejo, ko v bazo prihajajo, ne razvrščajo pa jih v posebne mape, na podlagi katerih bi bilo mogoče iskanje po posameznih področjih znotraj področja skupne trgovinske politike EU. Organ je na ogledu in camera pokazal primer dokumenta z vsebino, ki jo zahteva prosilec, ki je označen z oznako LIMITE in pri tem pojasnil, da bi bilo mogoče vse dokumente s to vsebino zbrati le na način, da bi organ odprl vsak dokument iz te baze in pregledal njegovo vsebino.
Z oznako »LIMITE« so označeni interni dokumenti Sveta, ravnanje s takšnimi dokumenti pa urejajo Smernice za ravnanje z internimi dokumenti Sveta, ki so priloga dokumenta Sveta št. 11336/11, z dne 9. 6. 2011. Te smernice nadomeščajo smernice iz dokumenta Sveta št. 5847/06, z dne 16. 3. 2006, na katere se zmotno sklicuje organ v izpodbijani odločbi. Smernice iz leta 2011 ne določajo vzpostavitve zbirk tovrstnih dokumentov s točno določeno vsebino, poleg tega pa Pooblaščencu tudi ni znana nobena druga pravna podlaga, ki bi organ zavezovala k vzpostavitvi takšne zbirke ali k vzpostavitvi elektronskega sistema, ki bi omogočal oblikovanje takšne zbirke. Pooblaščenec zato ne vidi razlogov, da bi podvomil v navedbo organa, iz katere izhaja, da takšne zbirke nima vzpostavljene, saj v bazo elektronskega sistema »EUTRADE.MG« prihajajo različni dokumenti znotraj področja skupne trgovinske politike EU, ki pa jih zaposleni ne razvrščajo v posebne mape, na podlagi katerih bi bilo mogoče iskanje po posameznih področjih znotraj področja skupne trgovinske politike EU.
Ker organ ne razpolaga z zbirko vseh gradiv EU, ki so označena z »LIMITE« in se hkrati nanašajo na vsebino, ki jo zahteva prosilec, bi bil edini način, da bi organ ugodil zahtevi prosilca v tem delu, če bi med vso dokumentacijo, s katero razpolaga, poskusil poiskati tisto, ki v kateremkoli delu vsebuje podatke, ki jih zahteva prosilec. Takšno ravnanje bi pomenilo zbiranje informacij in analiziranje podatkov in posledično ustvarjanje novih dokumentov, kar pa predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ. Organ bi namreč moral odpreti in pregledati vsak dokument v elektronskem sistemu »EUTRADE.MG«, ki vsebuje zelo veliko množico dokumentov, saj po navedbah organa na ogledu in camera ta baza obstaja od leta 2006, v bazo pa pride povprečno 5 dokumentov na dan. Pri tem bi moral organ analizirati, ali je vsebina le-tega v zvezi s pogajanji o besedilu ACTE ter postopkom njenega sprejemanja ter odločitvijo Republike Slovenije, da k temu sporazumu pristopi. Pooblaščenec poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja organov. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen k prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec, upoštevaje svoje pristojnosti in skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Prav tako organu ne more naložiti, da za prosilca izdela analizo podatkov, s katerimi razpolaga. Kot že rečeno, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Vendar pa glede na vsebino elektronskega sistema »EUTRADE.MG«, ki je bila predstavljena na ogledu in camera, Pooblaščenec verjame, da organ zahtevanih podatkov brez dodatnih zbiranj in analiziranj podatkov ne more priklicati iz obstoječih računalniških baz.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo oziroma s sistemom, ki bi omogočal hitro in enostavno iskanje po kriterijih, ki so navedeni v obravnavani zahtevi prosilca. Pooblaščenec prav tako nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo zbirko dokumentov, v katerih se nahajajo podatki, do katerih zahteva dostop prosilec.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval, da dokumenti, ki so označeni z oznako »LIMITE« in so hkrati v zvezi s pogajanji o besedilu ACTE ter postopkom njenega sprejemanja ter odločitvijo Republike Slovenije, da k temu sporazumu pristopi, niso prosto dostopni zaradi smernic, ki urejajo ravnanje s takšnimi dokumenti. Takšna argumentacija bi sicer lahko vodila k zaključku, da ti dokumenti predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar Pooblaščenec obstoja te izjeme ni preizkušal, saj je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da vseh dokumentov, ki ustrezajo postavljenim kriterijem, sploh ni mogoče identificirati. Možnosti prostega dostopa do zbirke gradiv, s katero organ sploh ne razpolaga, pa ni mogoče ugotavljati. Napačna argumentacija, na katero je organ oprl svojo odločitev, sicer res predstavlja pomanjkljivost postopka, ki pa ni bistvena, saj z ničemer ni vplivala na končno odločitev.
Upoštevaje vse navedene argumente Pooblaščenec zaključuje, da organ nima niti zbirke vseh dokumentov, ki se nanašajo na zahtevo prosilca in so hkrati označeni z oznako »LIMITE«, niti elektronske baze, po kateri bi bilo možno enostavno poiskati takšno zbirko. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi, ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji pa niso bistvene, ker na končno odločitev o dostopu do obravnavanih dokumentov niso vplivale, je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu kot neutemeljeno zavrnil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.
3. Dostop do gradiv Japonske/ZDA, ki so označena s »CONFIDENTIAL«
Kot izhaja iz ugotovitev na ogledu in camera ter iz navedb Sveta v dopisu št. 12/1131-jt/mi, z dne 27. 7. 2012, so gradiva Japonske ali ZDA, ki so označena z »CONFIDENTIAL«, priloge dokumentov Sveta z oznako »RESTREINT«, ki se pri organu nahajajo v mapi z oznako ACTA RESTREINT 2010 511-19/2008 in v mapi z oznako ACTA 2008-2009 RESTREINT 511-19/2008. Iz navedenega izhaja, da se o tem delu dokumentacije odloča že v sklopu odločanja o dostopnosti do gradiv EU z oznako »RESTREINT«, zato je Pooblaščenec o delu pritožbe prosilca, ki se nanaša na točko c) izpodbijane odločbe, odločal že v točki 1. obrazložitve te odločbe.
4. Sklepno
Prosilec se je v pritožbi skliceval na obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevanih dokumentov. Iz ugotovitev Pooblaščenca v predhodnih točkah obrazložitve te odločbe, izhaja, da dokumenti, s katerimi organ razpolaga in hkrati predstavljajo izjemo od prostega dostopa, vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov. Kot določa druga alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s tovrstnimi podatki testa prevladujočega interesa javnosti ni dopustno uporabiti. Pooblaščenec zato tega testa v pritožbenem postopku kljub zahtevi prosilca ni izvedel.
Pooblaščenec pojasnjuje, da se 6. člen ZTP, katerega uporabo je v pritožbi predlagal prosilec v zvezi z veljavnostjo oznake stopnje tajnosti »CONFIDENTIAL«, ne uporablja za tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije, saj tovrstni tajni podatki skladno z 20. členom ZTP praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali mednarodni organizaciji. pooblaščenec obravnavanih dokumentov zato ni presojal z vidika 6. člena ZTP.
Pooblaščenec pojasnjuje, da o delu zahtevka prosilca še ni odločil, zato bo v zvezi s tem še izdal delno oziroma dopolnilno odločbo, odvisno od zrelosti posameznega dela zahtevkov za odločitev.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1., 3. in 5. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 2. in 4. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana, št. 511-9/2012-31, z dne 29. 2. 2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka