Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-82/2012/4
Kategorije: Ostali sodni postopki, Osebni podatek
POVZETEK:
Pooblaščenec je na podlagi navodil v sodbi Upravnega sodišča ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval vpogled v pravdni spis, ki ga je z opr. št. tudi natančno opredelil. Pooblaščenec je v postopek klical vse subjekte, na katerih pravice in obveznosti bi njegova odločba lahko vplivala, tekom postopka pa je ugotovil, da zahtevan spis ne vsebuje izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja (npr. poslovnih skrivnosti), razen izjeme varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je ob uporabi določb o delnem dostopu organu naložil, naj prosilcu posreduje večino dokumentov iz zahtevanega spisa.
ODLOČBA:
Številka: 090-82/2012/4
Datum: 1. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 14. 3. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 14. 3. 2012 odpravi. Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v dokumente spisa z opr. št. XI Pg 3257/2008, označene z št. 1 - 23, in v priloge, označene z A2, A4, A5, A7, B1, C1, pri čemer je dolžan izvesti delni dostop na način, da v navedenih dokumentih prekrije naslednje informacije:
- na listu št. 1: podatke o toženi stranki (ime, priimek in naslov),
- na listu št. 2: 3. odstavek besedila (Tožena stranka je dne…),
- na listu št. 4: priimek fizične osebe (za besedo taksa za tožbo…),
- na listu št. 5: v uvodu sklepa podatke o toženi stranki (ime, priimek in naslov) in prve tri vrstice obrazložitve,
- na listu št. 10: podatek o toženi stranki (ime, priimek in naslov),
- na listu št. 11: celotno besedilo pod točko I. obrazložitve,
- na listu št. 12: celotno besedilo, razen zadnjega odstavka,
- na listu št. 13: desno pod besedilom ime in priimek posameznika,
- na listu št. 13a: v 1. odstavku besedila podatke o toženi stranki (ime, priimek, kraj),
- na listu št. 14: podatke o toženi stranki (ime, priimek, naslov),
- na listu št. 15: 1. odstavek besedila pod točko III,
- na listu št. 17: podatke o toženi stranki (ime, priimek, naslov), 1. in 2. točko sodne poravnave v celoti,
- na listu št. 19: podatke o toženi stranki (ime, priimek, naslov),
- na prilogi lista št. 22: podatke o toženi stranki (ime, priimek, naslov),
- na listu št. 23: podatke o toženi stranki (ime, priimek, naslov),
- v prilogi A2: vsa imena in priimke fizičnih oseb (tako v sklepu z dne 13. 2. 2006 kot tudi v tabeli, v rubriki upnik)
- v prilogi B1: ime in priimek fizične osebe – pooblastitelja.
2. V preostalem delu, glede informacij, ki jih je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti iz razloga varstva osebnih podatkov, se zahteva prosilca zavrne.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 14. 11. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval dostop do pravdnega spisa, ki se je pod opr. št. XI Pg 3257/2008 vodil pred naslovnim sodiščem. Organ je dne 13. 11. 2011 izdal odločbo št. Su ZDIJZ 1-8/2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil, in sicer je prosilcu posredoval fotokopije anonimiziranih (z izločenimi osebnimi podatki) sodnih odločb organa, ki so bile izdane v tej zadevi. Dostop do drugih dokumentov pa je organ zavrnil, ker dokumenti ne ustrezajo pojmu informacije javnega značaja, kot je opredeljen v 4. členu ZDIJZ.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku odločbo organa št. Su ZDIJZ 1-8/2011 z dne 13. 11. 2011 odpravil in dne 13. 2. 2012 izdal odločbo št. 090-303/2011/2, s katero je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
Organ je v ponovljenem postopku izdal odločbo št. Su 1-8/2011 z dne 14. 3. 2012, s katero je prosilcu delno ugodil na način, da je prosilcu dostavil fotokopije anonimiziranih sodnih odločb, ki so bile izdane v zadevi opr. št. Pg 3257/2008, iz katerih so izločeni osebni podatki. V preostalem delu pa je organ zahtevo prosilca zavrnil, in sicer z obrazložitvijo, da ti dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja, in je treba za njihov pridobitev uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), ki pa za dostop do spisovne dokumentacije zahteva izraz opravičene koristi. Organ je nadalje zapisal, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa dostopnost informacij s točno določenega področja, to je pravdnih spisov, in ob tem zahteva, da prosilec izkaže upravičeni interes. V razmerju obeh predpisov je torej treba dati prednost specialnejšemu predpisu, ki je v tem primeru ZPP. Iz 150. člena ZPP tako posredno izhaja prepoved dajanja informacij iz pravdnega spisa komurkoli, ki ni v tem členu izrecno določen, to pa so stranke postopka in osebe, ki izkažejo opravičeno korist.
Dne 22. 3. 2012 je prosilec zoper predmetno odločbo pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ponovno odločanje organa ni prineslo drugačnega rezultata, zato se prosilec tudi s tokratno obrazložitvijo ne more strinjati. Prosilec vztraja na zahtevi, da se mu omogoči prost dostop do celotnega spisa, torej do vseh v spisu vsebovanih listin, z izjemo osebnih podatkov, saj meni, da tudi listine, do katerih mu je bil dostop zavrnjen, izpolnjujejo kriterije, ki jih za informacijo javnega značaja predpisuje ZDIJZ.
Organ je pritožbo prosilca, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu, ki je pritožbo prejel dne 29. 3. 2012. Po preizkusu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Organ je Pooblaščencu dne 16. 4. 2012 posredoval tudi spis opr. št. XI Pg 3257/2008, z vsemi listinami, ki so predmet prosilčeve zahteve.
Pritožba je utemeljena.
1. Preizkus pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja in napačna uporaba materialnega prava
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati (lahko jo izdela sam ali pridobi od drugih oseb) in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je organ zavezanec po ZDIJZ, prav tako pa vse listine, ki se nahajajo v zahtevanem spisu izpolnjujejo vse tri osnovne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Zahtevana informacija namreč izvira iz delovnega področja organa (dokumenti so nedvomno povezani z delom organa - sojenjem v pravdnih zadevah), organ z njo razpolaga in se nahaja v materializirani obliki. Glede na navedeno ima po stališču Pooblaščenca v skladu z določili ZDIJZ do teh dokumentov dostop vsakdo, edini razlog za zavrnitev dostopa pa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih v 6. členu določa ZDIJZ.
V izpodbijani odločbi je organ dostop do večine zahtevanih dokumentov zavrnil z obrazložitvijo, da ti dokumenti ne predstavljajo informacij javnega značaja, in je treba za njihovo pridobitev uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), ki pa za dostop do spisovne dokumentacije zahteva izraz opravičene koristi. ZPP naj bi bil v konkretnem primeru specialnejši predpis, ki mu je treba dati prednost, saj ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa dostopnost informacij s točno določenega področja, to je pravdnih spisov.
Takšno stališče organa pa je v svoji sodbi opr. št. I U 2287/2011 z dne 9. 5. 2012 zavrnilo tudi Upravno sodišče, ki je zapisalo, da je 150. člen ZPP sicer specialnejši predpis, vendar pa je treba upoštevati, da takšno tolmačenje velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Sodišče navaja, da je iz citiranega določila razvidno, da je zakonodajalec predvidel, da bi lahko bila informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezala definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan. V zaključku sodbe je sodišče še zapisalo, da je v določenih primerih mogoč vpogled v sodni spis tudi na podlagi ZDIJZ, vendar le pod pogoji, da niso podane izjeme iz 6. člena ZDIJZ v povezavi s posameznimi procesnimi zakoni.
V skladu z opisanim stališčem Upravnega sodišča je Pooblaščenec v nadaljevanju te odločbe presojal, ali dokumenti iz zahtevanega spisa opr. št. XI Pg 3257/08 vsebujejo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, kot jih določa 6. členu ZDIJZ.
3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
3. 1. Izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo pravdnega postopka)
8. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da izjemo od prostega dostopa predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za uveljavitev predmetne izjeme sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo izvedbi tega konkretnega postopka, je primarno bistven tudi pogoj, da je (sodni) postopek še v teku. Kot je opozorilo že Upravno sodišče, je takšen podatek izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan. Ker je postopek, na katerega se nanaša zahtevan spis opr. št. XI Pg 3257/2008, že pravnomočno končan, v konkretnem primeru aplikacija v tej točki obravnavane izjeme ni utemeljena.
3. 2. Izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo poslovne skrivnosti)
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pooblaščenec je po natančnem pregledu spisa ugotovil, da se v spisu nahajajo predvsem podatki in informacije, ki zadevajo pravno osebo HKS SICURA - v stečaju, Tavčarjeva ulica 6, Ljubljana. Z vpogledom na spletno stran AJPES je Pooblaščenec ugotovil, da navedena pravna oseba v tem trenutku ne obstaja več, saj se je zadevni stečajni postopek nad pravno osebo HKS SICURA - v stečaju, pravnomočno končal dne 22. 3. 2012 z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra. Ker navedena pravna oseba ne obstaja več, ji razkritje podatkov, ki se nanašajo nanjo, ne more povzročiti nikakršne poslovne škode, saj zadevna pravna oseba ne nastopa več na trgu. Ti podatki tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti in s tem izjeme po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prav tako Pooblaščenec v zahtevanih dokumentih ni zaznal drugih podatkov, ki bi lahko predstavljali izjemo poslovne skrivnosti po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
3. 3. Izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)
3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je ob vpogledu v dokumente zahtevanega spisa ugotovil, da se v dokumentih na več mestih pojavljajo osebni podatki posameznikov, pri čemer pa v večini primerov ne gre za varovane osebne podatke. V dokumentih se namreč pojavljajo tako imena ter priimki javnih uslužbencev in funkcionarjev, ki so javni na podlagi izrecne določbe 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje se v zahtevanih dokumentih pojavljajo osebni podatki posameznikov, ki so že javno dostopni v javnih evidencah (npr. stečajni upravitelj), prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo imena, priimki in naslovi odvetnikov, če se v zahtevanih dokumentih pojavljajo v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Ti podatki torej niso varovani z določbami ZVOP-1 in jih organ prosilcu lahko razkrije.
Pooblaščenec pa je nadalje ugotovil, da se na določenih dokumentih spisa pojavljajo tudi osebni podatki posameznikov, ki predstavljajo varovane osebne podatke po ZVOP-1, in sicer podatki o toženi stranki (identifikacijski podatki pa tudi podatki o njenem finančnem stanju in s tem povezanimi opisi dogodkov) ter drugih posameznikih, za katerih razkritje ni ustrezne pravne podlage. Ti podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa v skladu s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem Pooblaščenec pojasnjuje, da pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni pomembno ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, oziroma je z njimi seznanjen (lahko gre celo za osebne podatke prosilca samega), saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne »inter partes«, torej z vidika konkretnega prosilca.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da je delni dostop (7. člen ZDIJZ) do zahtevanih dokumentov iz spisa sicer možen, vendar gre v določenih delih posameznih dokumentov (predvsem pri opisih dogodkov, življenjskih situacij na strani tožene stranke) za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi razkritje teh delov dokumenta, lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika, ki ga zadevajo, zato je Pooblaščenec odločil, da je potrebno v posameznih dokumentih prikriti tudi celotne odstavke besedila. V določenih primerih pa že sami dokumenti vsebujejo tolikšno koncentracijo osebnih podatkov, da po oceni Pooblaščenca izvedba delnega dostopa sploh ne bi bila utemeljena (gre za priloge v spisu, označene A1, A3, A6 ter B2-B11). V tem delu je Pooblaščenec prosilcu dostop v celoti zavrnil.
3. 4. Druge izjeme od prostega dostopa
Pooblaščenec je presojal tudi, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed drugih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v zahtevanem spisu opr. št. XI Pg 3257/2008, ki je predmet pritožbe prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
4. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil v celoti odpravil in sam rešil zadevo ter odločil o zahtevi prosilca. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, ki so po ugotovitvah Pooblaščenca prosto dostopne, in sicer je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v dokumente spisa opr. št. XI Pg 3257/2008, ki so navedeni v izreku te odločbe, pri tem pa je dolžan izvesti delni dostop in prekriti varovane osebne podatke, na način kot je opisan v izreku te odločbe. V preostalem delu je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, ker gre za izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je Pooblaščenec presodil, da noben izmed subjektov, ki so omenjeni v dokumentih, o katerih se odloča v tem pritožbenem postopku, na izid postopka ne more vplivati, v dokumentih omenjenih subjektov v pritožbeni postopek ni pozval, saj nimajo pravnega interesa za udeležbo v tem postopku.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka