Prosilec - Upravna enota Ajdovščina
+ -Številka: 090-18/2012/3
Kategorije: Stroški
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper račun, s katerim je organ prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v celoti sledil zahtevi prosilca ter mu zahtevane informacije posredoval v elektronski obliki, kljub temu, da bi bilo posredovanje informacij v obliki fotokopij za prosilca cenejše. Pooblaščenec je ugotovil, da prosilec tekom postopka v tej zvezi ni izrecno kontaktiral organa, pač pa je na to, da bi bil zadovoljen tudi s fotokopijami dokumentacije (in posledično z nižjimi materialnimi stroški) opozoril šele v pritožbenem postopku. Organ je tako povsem upravičeno pretvoril dokumente iz fizične v elektronsko obliko, pri čemer so nastali materialni stroški, ki jih je organ na podlagi veljavnega stroškovnika upravičeno zaračunal prosilcu.
ODLOČBA
tevilka: 090-18/2012/3
Datum: 30. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) zoper račun o stroških postopka št. 17 z dne 3. 1. 2012, Upravne enote Ajdovščina, Vipavska cesta 11b, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper račun Upravne enote Ajdovščina, št. 17 z dne 3. 1. 2012, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 28. 9. 2011 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje skeniranih odločb o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdanih od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011.
Organ je dne 27. 10. 2012 izdal odločbo št. 090-3/2011-3, s kateri je zahtevi prosilca delno ugodil, zavrnil pa jo je v delu, v katerem se nanaša na v odločbi točno opredeljene osebne podatke.
Organ je dne 3. 1. 2012 izdal račun št. 17, s katerim je prosilcu zaračunal stroške posredovanja informacij v višini 22,40 EUR, in sicer 9,60 EUR za 160 strani enostranskih fotokopij formata A4 ali manjšega formata (cena 0,06 EUR na stran) ter 12,80 EUR za pretvorbo 160 dokumentov formata A4 iz fizične v elektronsko obliko (cena 0,08 EUR na stran).
Prosilec je dne 23. 1. 2012 na Pooblaščenca naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje, ker mu je organ zaračunal prevelike stroške. Prosilec je navedel, da je pripravljen poravnati stroške fotokopij, ki pa bi znašale manj kot 10 EUR.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom z dne št. 092-1/2012/98 z dne 24. 1. 2012 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 31. 1. 2012 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca, skupaj z vso spisovno dokumentacijo. Organ je v skladu z določbo 245. člena ZUP opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pooblaščenec je v tej zadevi dne 30. 1. 2012 prejel še dopis prosilca, v katerem je navedel, da je zaradi nižjih stroškov prosil za elektronsko obliko, vsekakor pa ni zahteval podvajanja dela in stroškov, kot se je to dogodilo v danem primeru, kjer se je najprej fotokopiralo in potem še skeniralo. Prosilec navaja, da je vedno v svojih dopisih navedel tudi svoj telefon in elektronski naslov, da bi lahko kar najhitreje in najceneje potekala komunikacija in uskladitve med strankami.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodijo tudi upravne enote. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v konkretnem primeru, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja.
ZDIJZ določa tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. V 1. odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevane informacije (3. in 4. odst. 36. člena ZDIJZ).
Ob tem Pooblaščenec opozarja na specifično ureditev stroškov v določbah ZDIJZ. ZDIJZ namreč napotuje na podzakonski predpis, in sicer na Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba). V 20. členu Uredbe je natančno določen način plačila stroškov, ki izrecno določa, da organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo. Iz navedenega izhaja, da sta zakonodajalec in Vlada RS postopke s stroški v okviru dostopa do informacij javnega značaja uredila bistveno drugače, kot je to določeno v ZUP. Organ o stroških dostopa do informacij javnega značaja tako ne odloča v okviru meritorne oz. vsebinske presoje, ali gre za informacije javnega značaja, temveč ločeno izda račun, ki mora biti specificiran. Zoper takšno odločitev o stroških (t.j. račun) pa je dopustna pritožba. Upravno sodišče RS je namreč v sodbi št. U 278/2008-23 z dne 20. 10. 2009 zavzelo stališče, da je ZDIJZ predpis, sicer ureja določena postopkovna vprašanja, se pa na več mestih sklicuje tudi na uporabo postopkovnih pravil, ki jih določa ZUP. Takšno napotilo za uporabo določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izhaja tudi iz določbe 4. odstavka 27. člena ZDIJZ, umeščenega v 3. poglavje zakona z naslovom »Pritožbeni postopek«, ki določa, da se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po presoji sodišča je to določba, ki jo mora Pooblaščenec (kot napotilo za uporabo določb ZUP) uporabiti tudi v primerih, ko se spor nanaša na določitev višine stroškov posredovanja informacij. Po mnenju sodišča mora Pooblaščenec upoštevati, da je pritožba zoper izdano odločbo lahko uperjena tudi zoper odločitev o stroških.
V konkretnem primeru iz prosilčeve pritožbe izhaja, da se ne pritožuje zoper vsebinsko odločitev organa glede posredovanja informacij javnega značaja, pač pa se pritožuje le zoper stroške posredovanja zahtevanih informacij. Predmet tega pritožbenega postopka je tako presoja utemeljenosti stroškov, kot izhajajo iz računa organa št. 17 z dne 3. 1. 2012.
Iz računa št. 17 z dne 3. 1. 2012 izhaja, da je organ prosilcu zaračunal 9,60 EUR za 160 strani fotokopij formata A4 ter 12,80 EUR za pretvorbo 160 strani dokumentov formata A4. Organ je torej prosilcu na podlagi veljavnega stroškovnika zaračunal materialne stroške v višini 22,40 EUR
Pooblaščenec najprej ugotavlja, se na spletni strani organa nahaja povezava na Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS, z dne 21. 5. 2008, ki ga je organ uporabil za izračun stroškov posredovanja informacij. V omenjenem stroškovniku so med drugim določene naslednje cene za materialne stroške posredovanja informacij:
- ena stran fotokopije formata: A4 0,06 EUR,
- pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko: 0,08 EUR.
Iz prosilčeve pritožbe ter njegovih dodatnih pojasnil k pritožbi izhaja, da se prosilec ne strinja s postavko iz računa: pretvorba ene strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko, je pa pripravljen poravnati stroške fotokopij. Prosilec namreč meni, da ni bilo nobene potrebe, da se je delo podvajalo, torej najprej fotokopiralo, potem pa te dokumente (ki so kot taki že ustrezali prosilčevi zahtevi) še skeniralo oziroma pretvarjalo v elektronsko obliko. Prosilec je iz tega razloga navedel tudi svoj telefon in elektronski naslov, da bi lahko kar najhitreje in najceneje potekala komunikacija in uskladitve med njim in organom.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da 17. člen ZDIJZ določa, da mora prosilec v svoji zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis,..), organ pa je takšni prosilčevi zahtevi dolžan slediti, razen v izjemnih primerih (kadar gre za avtorska dela, oziroma tehnično nezmožnost organa). Po natančnem pregledu spisovne dokumentacije Pooblaščenec ugotavlja, da iz prosilčeve zahteve z dne 28. 9. 2011 jasno izhaja, da je prosilec želel skenirane odločbe, to je odločbe, posredovane v elektronski obliki, nikjer v spisovni dokumentaciji pa ni zabeleženo, da bi bil prosilec zadovoljen tudi že s fotokopijami zahtevanih denacionalizacijskih odločb (torej z dokumenti v fizični obliki) oziroma, da je prosilec v tej zvezi kakor koli kontaktiral organ (ali organ prosilca). Da bi organ prosilčevi zahtevi lahko ugodil tudi na način, da bi mu posredoval fotokopije zahtevane dokumentacije, je namreč prosilec izpostavil šele v pritožbenem postopku.
Pooblaščenec se sicer strinja, da bi lahko organi zavezanci, kadar je očitno, da bi bila določena oblika seznanitve bistveno cenejša za prosilca, o tem prosilca obvestili ter se z njim dogovorili za drugačen način seznanitve, ni pa to tudi njihova dolžnost. Zakonska dolžnost organov zavezancev po ZDIJZ je namreč slediti prosilčevi zahtevi, kolikor je to mogoče, ter prosilca z zahtevanimi informacijami seznaniti na način, kot ga je le-ta v svoji zahtevi opredelil. Na drugi strani pa Pooblaščenec opozarja tudi, da morajo biti tudi zahteve prosilcev po ZDIJZ kar se da precizne in natančne (ne sicer v smislu pravilnih pravnih podlag, pač pa v smislu tehničnih podrobnosti njihovih zahtev, kot je npr. način seznanitve), sicer tvegajo možnost, da s strani organa njihove zahteve ne bodo pravilno razumljene.
V konkretnem primeru po oceni Pooblaščenca iz prosilčeve zahteve z dne 28. 9. 2011 izrecno izhaja le zahteva po seznanitvi z dokumenti v elektronski obliki, ne pa zahteva po najcenejši obliki seznanitve. Organ je tako povsem upravičeno pretvoril dokumente iz fizične v elektronsko obliko, pri čemer so mu nastali materialni stroški, ki jih je na podlagi veljavnega stroškovnika zaračunal prosilcu. Pooblaščenec je glede na navedeno pritožbo prosilca glede stroškov posredovanja informacij zavrnil in na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP potrdil račun organa št. 17 z dne 3. 1. 2012, ki ga je prosilec dolžan poravnati.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka