Prosilka - Upravno sodišče Ljubljana
+ -Številka: 090-75/2012/3
Kategorije: Osebni podatek, OP iz sodnih postopkov
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala, naj ji pošlje konkretno opredeljeno sodbo Upravnega sodišča RS. Organ je njeno zahtevo obravnaval po določbah ZDIJZ in ji posredoval zahtevano sodbo, pri tem pa prekril varovane osebne podatke. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je skladno z načelom transparentnosti sodbo posredoval prosilki, ki je sicer v drugem postopku uveljavljala, da ji mora sodišče vročiti zahtevano sodbo kot pooblaščenki stranke v postopku. Pooblaščenec je pripomnil, da sam ni pristojen za presojo, komu in pod kakšnimi pogoji je treba skladno s procesno zakonodajo vročati sodbe sodišča, je pa organ pravilno ravnal po določbah ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-75/2012/3
Datum: 23. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilke ……. (v nadaljevanju prosilka) z dne 8. 3. 2012, zoper odločbo organa Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 020501/2012-12 z dne 22. 2. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 8. 3. 2012 zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Su 020501/2012-12 z dne 22. 2. 2012 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 16. 2. 2011 (datiran z 10. 2. 2011) pri organu vložila zahtevo, v kateri je navedla, da želi, da ji organ pošlje sodbo Upravnega sodišča RS, I U 383/2011-32 z dne 18. 10. 2011. Prosilka je v omenjenem zahtevku navajala tudi druga dejstva in okoliščine, ki niso vezana na postopek pridobivanja informacije javnega značaja, uveljavljala pa je tudi svoj pravni interes za pridobitev omenjene sodbe, ki pa v času vložitve zahteve z dne 16. 2. 2011 še ni bila izdana.
Organ je izdal odločbo št. Su 020501/2012-12 z dne 22. 2. 2012, s katero je delno ugodil zahtevi prosilke in ji posredoval anonimizirano fotokopijo zahtevane sodbe. Organ je zaradi izjeme varstva osebnih podatkov skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena v povezavi s 7. členom ZDIJZ iz zahtevanega dokumenta izločil osebne podatke. Organ je pojasnil, da je na elektronski naslov Urada predsednice Upravnega sodišča RS prejel dopis prosilke, iz katerega je razbral, da želi prosilka med drugim pridobiti navedeno sodno odločbo. Organ je presodil, da je treba vlogo prosilke v tem delu obravnavati skladno z določbami ZDIJZ ob upoštevanju načel odprtosti delovanja organa ter prostega dostopa do informacij javnega značaja, pri čemer prosilcu ni treba izkazovati razloga, zaradi katerega želi neko informacijo, torej brez izkazanega utemeljenega pravnega interesa. Organ je v nadaljevanju obrazložitve odločbe povzel določbe 4. člena in 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ter 1. člena in 1. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04,113/05, v nadaljevanju ZVOP-1). Na tej podlagi in skladno z določbo o delnem dostopu iz 7. člena ZDIJZ, je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja iz zahtevanega dokumenta izločila varovane osebne podatke.
Prosilka je 8. 3. 2012 vložila pritožbo zoper odločbo organa o delni zavrnitvi njene zahteve. Prosilka je navedla, da je bila v postopku, ki ga je organ vodil v zadevi, v kateri je bila izdana zahtevana sodba, pooblaščenka tožnice, ki je njena hči. Prosilka je v pritožbi opisala kronologijo v zvezi s sodnim postopkom, ki se tiče delovanja odvetnika, ki mu je bilo preklicano pooblastilo, ter sodišča v pritožbenem postopku zaradi zavrnitve vloge za štipendijo za študij slovenskih državljanov v tujini. Zaradi preklica pooblastila odvetniku in zapletov v zvezi s tem, je prosilka pisala organu, ker je želela, da se zahtevana sodba vroča njej, poleg tega je želela, da sodišče upošteva nekatere njene dodatne argumente. 23. 2. 2012 pa je prosilka glede na njen dopis z dne 10. 2. 2011 (poslan 16. 2. 2011) prejela izpodbijano odločbo ter zahtevano sodbo, ki je anonimizirana fotokopija, kar pomeni, da se sploh ne ve, na koga se ta sodba nanaša. Prosilka je še navedla, da je iz dopisa, prejetega 9. 2. 2012 moč razbrati, da tretje, nepooblaščene osebe razpolagajo z osebnimi podatki drugih oseb. Prosilka meni, da ni dejanskih razlogov ne za anonimizirano fotokopijo sodbe ne za pošiljanje tretjim osebam in predvsem ne za ignoriranje njene dokumentacije, v kateri so tehtne navedbe. V nadaljevanju pritožbe prosilka navaja svoje stališče glede ravnanja sodišča v zvezi s preklicem pooblastila odvetniku v pritožbenem postopku zaradi zavrnitve vloge za štipendijo za študij slovenskih državljanov v tujini.
Organ je pritožbo prosilke dne 15. 3. 2012 odstopil Pooblaščencu v pritožbeno obravnavo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Uvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da organu prve stopnje ni mogoče očitati, da je ravnal napačno, ker je na podlagi dopisa prosilke z dne 16. 2. 2011 zahtevani dokument skladno z določbami ZDIJZ posredoval prosilki. Ko je bil zahtevani dokument izdelan, je organ skladno z načelom odprtosti in transparentnosti delovanja javnega sektorja in prostega dostopa do informacij javnega značaja navedeni dokument, sodbo, posredoval prosilki. S takšnim ravnanjem organa, ki ga lahko uvrstimo tudi v kategorijo proaktivnega posredovanja informacij, pravice prosilke (v kontekstu postopka za dostop do informacij javnega značaja) niso bile v ničemer prizadete. Kadar namreč organ neposredno ali z objavo na svetovnem spletu posreduje javnosti informacije javnega značaja, pri tem pa ne zaračuna stroškov in ne poseže v pravice drugih posameznikov, ne moremo govoriti o kršitvi materialnega prava. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa Pooblaščenec pri tem ni presojal, ali bi moral organ prosilki vročiti sodbo kot pooblaščenki stranke v postopku in ali je v zvezi s preklicem pooblastila odvetniku ravnal napačno, ko sodbe ni vročil prosilki.
ZDIJZ v 1. členu določa, da se vsakomur omogoči prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, skladno s 6. členom ZDIJZ pa je treba preveriti, ali obstaja kakšen zakonski zadržek, torej izjema, zaradi katerega je treba prost dostop omejiti ali preprečiti. Načeloma je torej vsakomur, ne glede na pravni interes ali poseben položaj, omogočen prost dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je bistvenega pomena, da se v postopku po ZDIJZ pravni interes prosilcev ne presoja, saj je ta povsem nerelevanten. Poseben položaj strank in oseb s pravnim interesom priznavajo različni postopkovni zakoni (npr. Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o splošnem upravnem postopku, Zakon o upravnem sporu itd.), po katerih je treba različna pisanja tudi vročati strankam in osebam, ki izkažejo pravni interes. Vendar pa Pooblaščenec dostop prosilcev do dokumentov presoja le z vidika ZDIJZ in ne navedenih postopkovnih zakonov, zato tudi ni pristojen organ za presojo, komu in pod kakšnimi pogoji je treba skladno s procesno zakonodajo vročati sodbe sodišča. Prav tako Pooblaščenec ne more presojati, ali je bilo postopanje sodišča v zvezi s preklicem pooblastila odvetniku zakonito ali ne. Pooblaščenec je namreč pritožbeni organ, ki odloča o kršitvah pravice do dostopa do informacij javnega značaja in pravice do varstva osebnih podatkov, ne pa katerihkoli kršitev, ki niso povezane z izvrševanjem navedenih dveh pravic. Postopek po ZDIJZ (tudi konkretni postopek, v katerem prosilka izpodbija odločbo organa, izdano po določbah tega zakona) torej ne dopušča presoje, ali bi moral organ prosilki kot pooblaščenki stranke zahtevano sodbo tudi vročiti, saj vročanje sodbe po procesni zakonodaji ni pravica, zajeta v pravico do dostopa do informacij javnega značaja.
Po presoji Pooblaščenca torej ravnanje organa, ki je zahtevo prosilke obravnaval po določbah ZDIJZ in ji je posredoval (ne pa vročil!) dokument kot informacijo javnega značaja, ni možno šteti za kršitev pravic prosilke in ravnanje v nasprotju z zakonom. Prosilka je namreč navedla, da želi prejeti obravnavano sodbo, organ pa ji je ta dokument posredoval po določbah ZDIJZ, ker je presodil, da za drugačno posredovanje (oziroma vročitev) nima podlage. Navedeno izhaja tudi iz uradnega zaznamka organa št. Su020501/2012-12-29. Pri tem pa je treba opozoriti, da čeprav Pooblaščenec ni ugotovil kršitve pravic prosilke po ZDIJZ, to ne pove ničesar o (pravilnem ali nepravilnem) ravnanju organa v zvezi z določbami o vročanju sodnih pisanj, položaju stranke oziroma pooblaščenke stranke ter upoštevanju preklica pooblastila odvetniku. V presojo tega se Pooblaščenec, kot je že pojasnil, ni spuščal, ker za to ni pristojen, vendar pa meni, da bi moral organ navedbe prosilke v zvezi s tem presoditi tudi z ozirom na določbe Zakona o upravnem sporu in Zakona o pravdnem postopku, ki se v upravnem sporu uporabljajo subsidiarno.
Glede na zgoraj ugotovljene okoliščine, se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali je organ ravnal pravilno, ko je v zahtevanem dokumentu prekril osebne podatke posameznice, na katero se sodba nanaša. Iz spisa, ki ga je organ posredoval Pooblaščencu izhaja, da je prekril ime, priimek in naslov stranke v postopku izdaje obravnavane sodbe. Pri tem je ponovno treba spomniti, da je organ obravnaval zahtevo prosilke kot zahtevo vsakogar, ki se želi seznaniti z informacijo javnega značaja, zato se tudi dostop do osebnih podatkov presoja s tega vidika in ne glede na to, ali prosilka že pozna osebne podatke posameznice. 3. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ zavrne dostop do podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Do kršitve varstva osebnih podatkov skladno z določbami ZVOP-1 pride, kadar za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi za posredovanje prosilcu po ZDIJZ) ne obstaja ustrezna pravna podlaga. Pravna podlaga v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, je načeloma zakon. 1. odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pooblaščenec ugotavlja, da zakonska podlaga (pa tudi zakon, ki bi predvideval osebno privolitev) za posredovanje osebnih podatkov posameznice, na katero se nanaša zahtevana sodba, ne obstaja. Posameznica ni javna uslužbenka, podatki se ne nanašajo na porabo javnih sredstev (tako ni podana podlaga iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ), prav tako pa noben drug zakon ne predvideva posredovanja osebnih podatkov, ki se nahajajo v obravnavanem dokumentu, javnosti. Pooblaščenec ponovno poudarja, da se v postopku po ZDIJZ presoja pravica vsakogar, torej javnosti na splošno, da dostopa do določenega dokumenta in osebnih podatkov, ki se v njem nahajajo. V postopku po ZDIJZ nobene vloge ne igra dejstvo, da je prosilka pooblaščenka in mati posameznice, na katero se nanašajo osebni podatki, saj bi bilo treba dostop do istega dokumenta pod enakimi pogoji omogočiti prav vsakomur. Presoja dostopnosti dokumentov in osebnih podatkov, ki se na njih nahajajo, mora biti enaka za vse prosilce po ZDIJZ, ne glede na to, kakšen je njihov status ali položaj ter ne glede na to, v kakšnem odnosu so z osebami, na katere se nanašajo osebni podatki.
Pooblaščenec ugotavlja, da je glede na odsotnost pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov posameznice javnosti, organ ravnal pravilno, ko je skladno s 7. členom ZDIJZ prekril osebne podatke posameznice in seznanil prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta. Navedena določba ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so varovane skladno s 1. odstavkom 6. člena, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. 7. člen ZDIJZ je bil torej pravilno uporabljen, saj je organ prekril osebne podatke posameznice, varovane z izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, preostali del dokumenta pa je posredoval prosilki.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP je zato Pooblaščenec pritožbo prosilke zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo organa - Upravnega sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, št. Su 020501/2012-12 z dne 22.02.2012. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka