Jure Brankovič, novinar Pop TV - Zavod RS za zaposlovanje
+ -Številka: 090-74/2012/4
Kategorije: Mediji, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je kot informacije za medije od organa med drugim zahteval podatke o podjetjih, ki so zaprosila in dobila raznovrstna delovna dovoljenja za državljane Dominikanske republike v zadnjih letih. Organ je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku pritožbi ugodil in organu naložil, da mora prosilcu nemudoma, najpozneje pa v roku petih (5) delovnih dni od vročitve odločbe posredovati seznam poslovnih subjektov, katerim so bila izdana raznovrstna delovna dovoljenja za delo državljanom in državljankam Dominikanske republike, za čas hrambe dokumentarnega gradiva na način, da bo viden le podatek o nazivu subjekta in matični številki poslovnega subjekta, saj gre izključno za registrske podatke pravnih subjektov in ne za osebne podatke.
ODLOČBA
Številka: 090-74/2012/4
Datum: 7. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZMed), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Jureta Brankoviča, novinarja Pop TV, Pro plus d.o.o., Kranjčeva 26, 1521 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Centralna služba, Rožna dolina, Cesta IX / 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 091-1/2012-9500-7-1240, z dne 29. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Centralna služba, Rožna dolina, Cesta IX / 6, 1000 Ljubljana št. 091-1/2012-9500-7-1240, z dne 29. 2. 2012 v delu, ki se nanaša na podatke o podjetjih, na katera so se nanašala delovna dovoljenja za državljane in državljanke Dominikanske republike v zadnjih letih, odpravi.
Organ je dolžan prosilcu nemudoma, najpozneje pa v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati seznam poslovnih subjektov, katerim so bila izdana raznovrstna delovna dovoljenja za delo državljanom in državljankam Dominikanske republike, za čas hrambe dokumentarnega gradiva na način, da bo viden le podatek o nazivu subjekta in matični številki poslovnega subjekta.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 20. 2. 2012 po elektronskem sporočilu na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij za medije, s katero je zahteval sledeče:
1. podatek, koliko raznovrstnih dovoljenj za delo je v zadnjih petih letih organ izdal državljanom in državljankam Dominikanske republike (tudi glede na spol) in za katero vrsto del?
2. podatke o podjetjih, na katera so se delovna dovoljenja nanašala, torej kdaj in katerim podjetjem jih je organ izdal?
3. pojasnilo, kako se ocenjuje potrebe za tovrstne posle;
4. ali kdorkoli nadzira, kje osebe, ki so pridobile delovna dovoljenja, v praksi delajo in prebivajo?
5. ali so pristojni organa kadarkoli zaznali, da bi šlo lahko v primeru množične izdaje delovnih dovoljenj za sum trgovine z belim blagom?
Organ je prosilcu dne 28. 2. 2012 posredoval odgovor preko elektronske pošte in navedel, da v priponki posreduje podatke o izdanih delovnih dovoljenjih po državljanstvu – Dominikanska republika – za obdobje, ki ga ima na voljo, to je od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2011 ter podatek o št. podjetij, od katerih je organ pridobil vloge za različna dovoljenja za zaposlitev/delo v tem istem obdobju. Nadalje organ navaja, da podatka o delodajalcu ter izdanih delovnih dovoljenjih pri tem delodajalcu glede na vrsto dela in spol ne more posredovati, ker bi s posredovanjem teh podatkov prišlo do razkritja osebnih podatkov. Organ je nato z dopisom št. 091-1/2012-9900-7-1240 z dne 29. 2. 2012 prosilcu ponovno odgovoril in navedel, da lahko posreduje zgolj statistične podatke, torej podatke o skupnem številu izdanih delovnih dovoljenj državljanom Dominikanke republike, saj bi v primeru razkritja podatkov o podjetjih v povezavi z ostalimi informacijami lahko prišlo do razkritja osebnih podatkov. Podatka o delodajalcu ter izdanih delovnih dovoljenj pri tem delodajalcu glede na vrsto dela in spol organ ne more posredovati, ker bi s posredovanjem teh podatkov lahko prišlo do razkritja osebnih podatkov. To pomeni, da se zahteva prosilca delno zavrne skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ pojasnjuje, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen. Če bi organ razkril podatek o podjetjih, katerim so bila izdana delovna dovoljenja za državljane Dominikanske republike, podatek o datumu izdaje ter podatek o vrsti izdanega delovnega dovoljenja (tudi glede na spol in vrsto dela), bi lahko ti podatki pokazali točno določenega posameznika – državljana dominikanske republike, ki je bil oz. je zaposlen pri določenem podjetju. Posameznik (državljan Dominikanske republike) bi s posredovanjem zahtevanih podatkov lahko postal določljiv, zaradi česar se ti podatki obravnavajo kot osebni podatki. Če obstaja dvom, ali je podatek osebni podatek ali ne, je potrebno na prvo mesto postaviti korist varovanja pravice do zasebnosti in tak podatek obravnavati kot osebni podatek. Pri tem organ poudarja, da v tem primeru ne gre za varovanje podatkov o podjetjih, ampak varovanje osebnih podatkov o posameznikih, ki bi jih lahko v povezavi z drugimi informacijami (podatki o podjetjih), razkrili.
Prosilec se je zoper zavrnilni odgovor organa št. 091-1/2012-9900-7-1240 z dne 29. 2. 2012 pritožil, ker mu organ ne posreduje podatka o podjetjih, ki so zaprosila in dobila dovoljenja za zaposlitev za državljane Dominikanske republike v zadnjih letih. V pritožbi prosilec še navaja, zakaj te podatke potrebuje in druga dejstva, ki za predmetni pritožbeni postopek niso relevantna.
Organ je z dopisom št. 091-1/2012-10-1240 z dne 12. 3. 2012 Pooblaščencu odstopil pritožbo v pristojno reševanje.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-74/2012 z dne 19. 3. 2012 na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP organ pozval, da nemudoma posreduje dokument, iz katerega izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec dne 20. 2. 2012, in sicer »na katera podjetja so se nanašala izdana raznovrstna dovoljenja za delo izdana državljanom in državljankam Dominikanske republike v zadnjih petih letih«.
Organ je Pooblaščencu posredoval seznam poslovnih subjektov (s podatkom o nazivu poslovnega subjekta – naziv subjekta, matično številko – MŠO, podatkom o vrsti delovnega dovoljenja – vrsta izdanega delovnega dovoljenja, številom izdanih delovnih dovoljenj – izdana in podatkom o času veljavnosti delovnega dovoljenja – dovoljenje OD , dovoljenje DO), katerim so bila izdana raznovrstna delovna dovoljenja za delo državljanom in državljankam Dominikanske republike za čas hrambe dokumentarnega gradiva. Organ še pojasnjuje, da se podatki iz evidence o delodajalcih hranijo dve leti po poteku veljavnosti delovnega dovoljenja in se nato arhivirajo (v skladu s četrtim odstavkom 65. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS št. 26/2011 – ZZDT-1), ki velja od 23. 4. 2011) oziroma se hranijo dve leti po prijavi dela in se nato arhivirajo (po določilu petega odstavka 35. h člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS št. 76/2007 – ZZDT-UPB2), ki je veljav do 22. 4. 2011). Na podlagi navedenega je organ posredoval podatke za obdobje, v katerem še hranijo dokumentarno gradivo v digitalni obliki, torej ne za zadnjih 5 let, kot je zahteval novinar.
Pritožba je utemeljena.
1. Uvodoma
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe prosilca izrecno izhaja, da se pritožuje le zoper zavrnitev organa glede dostopa do podatka o podjetjih, ki so zaprosila in dobila dovoljenja za zaposlitev za državljane Dominikanske republike v zadnjih letih. Glede na navedeno je predmet presoje tega pritožbenega postopka le podatek o podjetjih, ki so zaprosila in dobila dovoljenja za zaposlitev za državljane Dominikanske republike v zadnjih letih.
2. Pritožbeni postopek po ZMed
Za obravnavo konkretne zadeve je bistvenega pomena določba devetega odstavka 45. člena ZMed, po kateri je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Omejitev pritožbe zgolj na pritožbene razloge, ki se nanašajo na izjeme od prosto dostopnih informacij in zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka. V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred Pooblaščencem pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:
1. na preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in
2. na preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Oba preizkusa lahko Pooblaščenec uspešno opravi le, če si ogleda zahtevane dokumente oziroma dokumente, iz katerih izhaja odgovor na vprašanja. Z namenom ugotovitve, ali zahteva prosilca temelji na materializiranih, že obstoječih dokumentih in ali so ti dokumenti informacije javnega značaja, je Pooblaščenec od organ na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP zahteval informacije, ki jih je zahteval prosilec in so predmet tega pritožbenega postopka. Organ je Pooblaščencu posredoval dokument, s katerim razpolaga in iz katerega izhajajo zahtevane informacije, kar pomeni, da je pritožba dovoljena.
3. Pojem informacije javnega značaja
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, se Pooblaščenec do tega ni posebej opredeljeval. Organ je Pooblaščencu posredoval seznam poslovnih subjektov, katerim so bila izdana raznovrstna delovna dovoljenja za delo državljanom in državljankam Dominikanske republike za čas hrambe dokumentarnega gradiva, zato ni dvoma, da organ s podatki, ki jih zahteva prosilec in so predmet tega pritožbenega postopka, razpolaga.
V skladu s 63. členom Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS št. 26/2011, v nadaljevanju ZZDT-1), vodi organ za namen odločanja o izdaji ali razveljavitvi delovnih dovoljenj, o soglasjih v postopkih izdaje modre karte EU, spremljanja stanja na trgu dela in za znanstvenoraziskovalne in statistične namene, evidence o tujcih, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnih dovoljenj ali prijav dela, o delodajalcih, tujih delodajalcih, pravnih ali fizičnih osebah, registriranih za opravljanje dejavnosti, ki s tujci sklepajo pogodbe o delu, in o naročnikih storitev, pri katerih so tujci zaposleni ali delajo na podlagi delovnih dovoljenj ali prijav dela. Drugi odstavek 64. ZZDT-1 določa, da organ vodi evidenco o delodajalcih, evidenco o pravnih ali fizičnih osebah, registriranih za opravljanje dejavnosti, ki s tujci sklepajo pogodbe o delu, in evidenco o naročnikih storitev in katere podatke le-te evidence vsebujejo. Četrti odstavek 65. člena ZZDZ-1 določa, da se podatki iz evidenc iz tega člena hranijo dve leti po poteku veljavnosti delovnega dovoljenja in se nato arhivirajo.
Seznam, ki je predmet tega pritožbenega postopka, vsebuje zahtevane podatke o poslovnih subjektih za obdobje hrambe dokumentarnega gradiva v digitalni obliki. Glede na navedeno, da je prosilec v pritožbi navedel, da želi podatke za zadnja leta in ni izrecno navedel, da želi podatke za zadnjih 5 let, je Pooblaščenec v skladu z določili ZUP sledil pritožbi in presojal razpoložljive zahtevane podatke za zadnja leta, torej podatke s seznama poslovnih subjektov, katerim so bila izdana raznovrstna delovna dovoljenja za delo državljanom in državljankam Dominikanske republike za čas hrambe dokumentarnega gradiva.
Glede na dejstvo, da so izpolnjeni vsi kriteriji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, torej tudi t.i. kriterij materializirane oblike, se Pooblaščenec lahko spusti v presojo, ali gre za prosto dostopne informacije, ali pa je podana katera izmed izjem, ki jih v prvem odstavku 6. člena določa ZDIJZ.
4. Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Pooblaščenec je z vpogledom v posredovani seznam ugotovil, da le-ta obsega 7 strani in vsebuje zahtevane podatke o poslovnih subjektih, katerim so bila dodeljena razna delovna dovoljenja za državljane Dominikanske republike (naziv subjekta in MŠO - matična številka). Nadalje je iz seznama razvidno, da vsebuje še druge podatke:
- vrsta izdanega dovoljenja - podatek o vrsti delovnega dovoljenja;
- izdana - število izdanih delovnih dovoljenj;
- dovoljenje OD – podatek o času začetka veljavnosti delovnega dovoljenja in
- dovoljenje DO – podatek o času veljavnosti delovnega dovoljenja.
Pooblaščenec poudarja, da je predmet presoje obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ samo podatek, ki ga je zahteval prosilec in zoper zavrnitev katerega se pritožuje, torej le podatek o nazivu subjekta in matični številki poslovnega subjekta.
4.1 Varstvo osebnih podatkov kot izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je v izpodbijani odločbi glede zahtevanih podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov sicer še v povezavi z drugimi podatki (spol, vrsta dela), ki niso predmet tega pritožbenega postopka, zato je Pooblaščenec zahtevane podatke presojal z vidika obstoja izjeme varstva osebnih podatkov in ugotovil, da glede na navedeno, da je predmet presoje obstoja izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ samo podatek o nazivu subjekta in matični številki poslovnega subjekta, Pooblaščenec ugotavlja, da se vsi podatki nanašajo zgolj na pravne osebe in torej ne gre za osebne podatke in posledično tudi ne za izjemo varstva osebnih podatkov. Naziv poslovnega subjekta oz. firma in matična številka poslovnega subjekta so registrski podatki, ki so javni že po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami), Zakonu o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami) in Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami).
Glede na navedeno zahtevani podatki iz seznama poslovnih subjektov, katerim so bila izdana raznovrstna delovna dovoljenja za delo državljanom in državljankam Dominikanske republike za čas hrambe dokumentarnega gradiva sploh ne predstavljajo osebnega podatka in torej ni podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP ugotavljal, ali zahtevani seznam morda vsebuje druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v obravnavanem dokumentu ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
5. Zaključek
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa v delu, ki se nanaša na podatke o podjetjih, na katera so se nanašala delovna dovoljenja za državljane Dominikanske republike v zadnjih letih, odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu nemudoma, najpozneje pa v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe posredovati seznam poslovnih subjektov, katerim so bila izdana raznovrstna delovna dovoljenja za delo državljanom in državljankam Dominikanske republike za čas hrambe dokumentarnega gradiva na način, da bo viden le podatek o nazivu subjekta in MŠO.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka