Prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor
+ -Številka: 090-71/2012/3
Kategorije: Varstvo upravnega postopka, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je zahteval fotokopije izdanih odločb v inšpekcijskem postopku točno določenih zavezancev, sklep o dovolitvi izvršbe za določenega zavezanca, dokumente o odpravi nepravilnosti v določeni zadevi in dokument, iz katerega bo razvidno, koliko že zaključenih izvršb je bilo na novo odprtih. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer se je skliceval na 3. in 7. točko 6. člena ZDIJZ, določeni dokumenti pa tudi ne obstajajo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je mogoče zahtevane dokumente (odločbe in sklepe) posredovati prosilcu, pri čemer je Pooblaščenec opravil delni dostop in prekril osebne podatke. V preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil, saj dokumenti resnično ne obstajajo.
ODLOČBA
Številka: 090-71/2012/3
Datum: 2. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011-253 z dne 8. 12. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-18/2011-253 z dne 8. 12. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
• fotokopijo odločbe št. 06122-207/2010/22 z dne 16. 12. 2010 za objekt na Ribniški ulici 2 v Ljubljani, pri čemer mora na vseh straneh prekriti naslov osebe, ki je zakoniti zastopnik zavezanca,
• fotokopijo odločbe št. 06122-331/2011/8 z dne 20. 4. 2011, pri čemer mora na vseh straneh prekriti osebno ime (ime in priimek) in naslov inšpekcijskega zavezanca,
• fotokopijo sklepa št. 356-02-1082/2005/95 z dne 15. 9. 2011 , pri čemer mora na vse straneh prekriti osebno ime (ime in priimek) in naslov inšpekcijskega zavezanca,
• fotokopijo dokumenta št. 0612-160/2011-21 z dne 16. 9. 2011 in 0612-160/2011-80 z dne 13. 12. 2011, pri čemer mora organ:
- v dokumentu št. 0612-160/2011-21 z dne 16. 9. 2011 na vseh straneh prekriti osebni imeni (ime in priimek) in naslova obeh inšpekcijskih zavezancev, na šesti strani (četrti odstavek, deveta vrstica) pa tudi osebno ime (ime in priimek) osebe, ki jo je inšpekcijski zavezanec omenjal v pritožbi.
- v dokumentu št. 0612-160/2011-80 z dne 13. 12. 2011 na vseh straneh prekriti osebni imeni (ime in priimek) in naslova obeh inšpekcijskih zavezancev.
V ostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 7. 11. 2011 naslovil zahtevo za posredovaje:
1. odločbe z dne 16. 12. 2010 za objekte na Ribniški ulici 2 v Ljubljani…;
2. odločbe o odstranitvi objekta na Vodmatski 24 v Ljubljani;
3. sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 15. 9. 2011 v zadevi ……..;
4. dokumenta, iz katerega je razvidno, da je MOP naložil IRSOP odpravo pravno formalnih napak v zadevi št.
356-02-72/2004;
5. dokumenta IRSOP, iz katerega bo razvidno, koliko zaključenih primerov izvršb je inšpektor Iztok Rus
ponovno odprl v času njegove kariere na IRSOP;
6. dokumenta IRSOP, iz katerega bo razvidno, koliko zaključenih primerov izvršb je IRSOP ponovno odprl v
časi od osamosvojitve RS do dne 1. 11. 2011.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-253 z dne 8. 12. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da prosilec zahteva odločbo o neskladni gradnji zoper zavezanca BASKO d.o.o. Kot je bilo prosilcu že pojasnjeno v odločbi št. 090-18/2011-229 z dne 22. 1. 2011, se zoper omenjenega zavezanca vodijo trije inšpekcijski postopki, ki še niso končani, zato bi posredovanje dokumentov in podatkov škodovala samim izvedbam teh upravnih postopkov. Organ se pri tem sklicuje na 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec potrebuje dokumente za nadaljnje ukrepanje, kar bi lahko po mnenju organa pomenilo tudi poseg v te postopke in bi torej škodovalo njihovi izvedbi. Dalje prosilec zahteva kopijo odločbe o odstranitvi objekta na Vodmatski 24 v Ljubljani in kopijo odločbe (pravilno: sklepa) o dovolitvi izvršbe, ki jo je 15. 9. 2011 izdala gradbena inšpektorica …. V obeh primerih se inšpekcijska postopka vodita zoper fizični osebi. Ker je organ po zakonu dolžan varovati osebne podatke inšpekcijskih zavezancev, da ne pride do posegov v njihovo zasebnost in dostojanstvo, v konkretnih primerih pa bi prosilec lahko na podlagi prejetih dokumentov, čeprav bi bili ti osebni podatki prekriti, brez večjih težav identificiral določenega zavezanca - fizično osebo (npr. z vpogledom v zemljiško knjigo ali kataster), kar pa je v nasprotju s 1. in 6. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1), organ ocenjuje, da tudi delni dostop po 7. členu ZDIJZ ni možen, saj prekritje osebnih podatkov v kopijah dokumentov dejansko ne bi imelo nobenega učinka in torej varstvo osebnih podatkov ne bi bilo zagotovljeno. S posredovanjem zahtevanih dokumentov bi obstajala tudi nevarnost nedovoljenega posega v zasebnost določenega inšpekcijskega zavezanca s strani tretjih oseb, ki niso stranke v inšpekcijskem postopku. Prosilec v vlogah namreč navaja, da zahtevane informacije potrebuje za nadaljnje ukrepanje, zato organ njegovih vlog ne more obravnavati z vidika učinka »erga omnes« temveč z vidika učinka »inter partes«. Namen ZDIJZ je po mnenju organa zagotavljanje transparentnosti dela državnega organa, ne pa posredovanje konkretnih podatkov komurkoli (tretjim osebam, ki nimajo pravnega interesa) iz posameznih inšpekcijskih postopkov zoper fizične (in pravne) osebe, saj to pomeni, kot že navedeno, nedovoljen poseg v zasebnost inšpekcijskih zavezancev in posledično nevarnost nedovoljene uporabe ali zlorabe pridobljenih podatkov. Organ tudi meni, da je pravica do varstva osebnih podatkov močnejša od pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Poleg tega organ podobno kot prej ocenjuje, da bi posredovanje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo izvedbi inšpekcijskih postopkov. Dalje prosilec želi dokument, iz katerega je razvidno, da je Ministrstvo za okolje in prostor naložilo organu odpravo pravno formalnih napak v zadevi št. 356-02-72/2004 in se pri tem sklicuje na odločbo ministrstva št. 0612-160/2011-21 z dne 16. 9. 2011. Organ v izpodbijani odločbi najava, da je prosilec v zadevi št. 356-02-72/2004 inšpekcijski zavezanec in je kot stranka v postopku prejel omenjeno odločbo organa II. stopnje. S to odločbo je pritožbeni organ odpravil dva sklepa gradbenega inšpektorja (nanašata se na stroške izvršbe) in zavrnil pritožbi zoper sklep gradbenega inšpektorja v zvezi s prijavami. Organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, zato ga prosilcu ne more posredovati. Dalje prosilec zahteva dokument, iz katerega bo razvidno, koliko zaključenih primerov izvršb je gradbeni inšpektor Iztok Rus ponovno odprl in dokument, iz katerega bo razvidno, koliko zaključenih primerov izvršb je organ ponovno odprl v času od osamosvojitve RS do 1. 11. 2011. Organ v izpodbijani odločbi navaja, da ne vodi posebnih evidenc s podatki o izvršbah. Za vsako posamezno zadevo namreč odpre spis na določenega inšpekcijskega zavezanca. Da bi organ prosilcu lahko posredoval želeno informacijo, bi moral ustvariti novo evidence, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti.
Zoper odločbo je prosilec dne 21. 12. 2011 pri organu, ustno na zapisnik, vložil pritožbo, saj odločitev organa smatra za napačno.
Pooblaščenec je dne 28. 12. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-299 z dne 22. 12. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 14. 2. 2012 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Pooblaščenec je na ogledu in camera pridobil v presojo fotokopijo odločbe št. 06122-207/2010/22 z dne 16. 12. 2010, izdano družbi BASKO d.o.o., odločbo št. 06122-331/2011/8 z dne 20. 4. 2011 o odstranitvi objekta na Vodmatski 24 v Ljubljani in sklep o dovolitvi izvršbe št. 356-02-1082/2005/95 z dne 15. 9. 2011 v zadevi … Pooblaščenec je, glede prosilčeve zahteve po dokumentih, iz katerega je razvidno, da je MOP naložil organu odpravo pravno formalnih napak v zadevi št. 356-02-72/2004, na ogledu in camera našel dva dokumenta, ki ustrezata zahtevi prosilca. Glede zadnjih dveh zahtev, za posredovanje dokumenta, iz katerega je razvidno, koliko zaključenih primerov izvršb je inšpektor Iztok Rus ponovno odprl v času njegove kariere pri organu in koliko zaključenih primerov izvršb je organ ponovno odprl v času od osamosvojitve RS do dne 1. 11. 2011, pa je organ na ogledu in camera pojasnil, da ko je postopek izvršbe zaključen, se zadeva zaključi. Do danes se še ni zgodilo, da bi se zaključen postopek izvršbe ponovno odprl, saj po navedbah organa ni razloga, da bi se zaključena izvršba ponovno odprla.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Glede na to, da iz navedb organa izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti pod tč. 1-4 zahteve prosilca z dne 7. 11. 2011 razpolaga, vendar pa jih prosilcu ne želi posredovati, Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavlja, ali so glede dostopa do teh dokumentov resnično podane kakšne izjeme po 6. členu ZDIJZ.
Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe obenem ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti iz 5. in 6. točke zahteve prosilca z dne 7. 11. 2011, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Pooblaščenec ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec je na ogledu in camera v presojo pridobil fotokopijo odločbe z dne 16. 12. 2010, izdano družbi BASKO d.o.o., odločbo o odstranitvi objekta na Vodmatski 24 v Ljubljani in sklep o dovolitvi izvršbe z dne 15. 9. 2011 v zadevi … in dva dokumenta, ki ustrezata zahtevi prosilca iz 4. točke prosilčeve zahteve. V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal obstoj morebitnih izjem pri dostopu do navedenih dokumentov.
3. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi št. 090-18/2011-253 z dne 8. 12. 2011 skliceval na izjemo iz 3. in 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo navedene izjeme.
Izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je pri zavrnitvi posredovanja odločbe z dne 16. 12. 2010, izdani družbi BASKO d.o.o., skliceval na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavlja obstoj izjem po ZDIJZ v tem dokumentu.
Skladno s 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:
- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka, kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP. Poleg tega poznamo na posameznih upravnih področjih posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače; glede vprašanj, ki niso posebej urejena pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti).
Dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, so nastali v postopku, ki ga teorija imenuje »inšpekcijski upravni postopek«. Iz 2. odstavka 3. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43-07;v nadaljevanju ZIN), izhaja, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim (inšpekcijskim) zakonom, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Nadalje 4. odstavek 28. ZUP določa, da ima inšpektor že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah. Zaradi navedenega, inšpekcijskega postopka ni mogoče šteti za sui generis postopek, ki bi bil od upravnega postopka oddvojen tip postopka, pač pa za poseben upravni postopek, s to posebnostjo, da je poimenovan s posebnim izrazom (nominatni postopek). Posebna postopkovna pravila, ki so določena v ZIN, so potrebna zaradi nekaterih specifik nadzora nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Inšpekcijski upravni postopek vsebuje vse tipične elemente, ki so značilni za upravni postopek:
- pravna urejenost,
- odločanje o pravicah in obveznostih fizičnih ali pravnih oseb,
- podrejanje pravic in obveznosti strank tipičnemu interesu, ki izhaja iz abstraktnih norm pozitivnega prava,
- prisotnost in poudarjenost javnega interesa,
- razmerje dejanske neenakosti (oblastno odločanje).
Upravni postopek je torej orodje sistema inšpekcijskega nadzora. Kot dodaten argument za trditev, da gre pri izvajanju inšpekcijskega nadzora v bistvu za upravni postopek, je treba omeniti še 4. odstavek 28. člena ZUP, ki določa, da ima inšpektor že po zakonu pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah.
Glede na zgornje stališče lahko dokumentarno gradivo, ki nastane v inšpekcijskem postopku (na primer odločbe, sklepi, vabila, zapisniki, dokazne listine), štejemo za dokumentarno gradivo, ki je nastalo v upravnem postopku v smislu obravnavane določbe ZDIJZ.
Ne glede na ugotovitev, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj obstoja upravnega postopka, pa Pooblaščenec ugotavlja, da ni izpolnjen drugi pogoj, to je pogoj potencialne škodljivosti, saj:
- ni videti razumnih razlogov, da bi razkritje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, lahko škodljivo vplivalo na izvedbo inšpekcijskega upravnega postopka;
- organu v konkretnem primeru ni uspelo izkazati niti možnosti nastanka škode, niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij.
Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ t.i. relativna izjema od prosto dostopnih informacij, pri čemer se v vsakem konkretnem primeru, da se dostop do zahtevane informacije lahko zavrne, zahteva obstoj konkretne in ne zgolj abstraktne možnosti nastanka škode. Tega pa organu v izpodbijani odločbi ni uspelo izkazati, zato Pooblaščenec zaključuje, da navedena izjema ni podana.
Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se je pri zavrnitvi posredovanja odločbe o odstranitvi objekta na Vodmatski 24 v Ljubljani in sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 15. 9. 2011 v zadevi …, skliceval na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavlja obstoj izjem po ZDIJZ v tem dokumentu.
Skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Po temeljitem pregledu vsebine zahtevane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti dejansko vsebujejo tudi nekatere osebne podatke, in sicer osebna imena (ime in priimek) ter naslove inšpekcijskih zavezancev in posameznikov, ki jih zavezanci omenjajo v postopkih ter naslove zakonitih zastopnikov podjetij.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v vseh zgoraj navedenih primerih nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Pooblaščenec še navaja, da v skladu s splošno prakso niso varovani tisti osebni podatki, ki jih kot javne podatke opredeljuje že sam pravni red. Zakonodaja s področja gospodarskega prava v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne podatke ustanoviteljev, družbenikov ter zastopnikov gospodarskih družb ter s.p.-jev. Obvezen vpis družbe v sodni register izhaja že iz 43. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), ki določa, da se v register vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. 4. člen Zakona o sodnem registru (Ur. l. RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; ZSReg) tako določa podatke, ki se vpišejo v sodni register. Temeljno načelo javnosti registrskega prava je nadalje izpeljano v 7. členu ZSReg, ki v 1. odstavku določa, da je sodni register javna knjiga. Javnost podatkov, vpisanih v glavno knjigo sodnega registra, se zagotavlja tako, da mora biti vsakomur prek spletnih strani agencije omogočen brezplačen vpogled v podatke, ki so o posameznem subjektu vpisani v sodni register. Prav tako se zagotavlja javnost vsebine listin, na katerih temeljijo vpisi v sodni register, ali ki so bile zaradi javne objave predložene sodnemu registru (3. odstavek 7. člena ZSReg). Iz povzetih določb ZSReg izhaja, da so vsi v sodni register vpisani podatki javni. Ker jih sme vsakdo pregledovati, so vsi ti podatki javnosti prosto dostopni in na podlagi navedenega ne morejo uživati posebne zaščite po ZVOP-1. Ime in priimek zakonitega zastopnika podjetja in sam naziv in sedež podjetja, ki se pojavljajo v zahtevanih dokumentih, torej ne predstavljajo kategorije t.i. varovanih osebnih podatkov. Navedeno pojasnjuje, da je razkritje imena in priimka osebe, pooblaščene za zastopanje podjetja, in naziva ter sedeža podjetja dopustno, saj ZVOP-1 njihovega razkritja ne prepoveduje (za razkritje namreč obstaja zakonska podlaga); brisanje teh podatkov na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ torej ni potrebno.
4. Institut delnega dostopa po določilu 7. člena ZDIJZ
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
7. člen ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. Z delnim dostopom je tako možno zagotoviti, da se s posredovanjem zahtevane informacije javnega značaja ne krši določb ZVOP-1. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Pooblaščenec je ugotovil, da nekateri, v zahtevani dokumentaciji vsebovani podatki, predstavljajo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1.
Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej izbrisom osebnih imen (ime in priimek) ter naslovov inšpekcijskih zavezancev in posameznikov, ki jih zavezanci omenjajo v postopkih ter naslovov zakonitih zastopnikov podjetij, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov. Dokument, pri katerem organ s tehniko anonimizacije onemogoči določljivost posameznikov, v tem primeru predstavlja informacijo javnega značaja, saj vsebuje vse elemente za opredelitev informacije javnega značaja, kar že izhaja iz ugotovitev
Pooblaščenec v izogib nesporazumom še pojasnjuje, da je Pooblaščenec kot pritožbeni organ v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, da je prosilec informacije zahteval prav za določeno osebo in da tako očitno že razpolaga s podatki, na podlagi katerih bo lahko identificiral osebo, ki je subjekt nostrifikacijskega postopka, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomembno, ali gre za osebne podatke oseb, ki jih prosilec pozna, saj vprašanje, kdo zahteva informacijo javnega značaja in iz kakšnega razloga, v tem postopku ni relevantno.
Pooblaščenec v postopku po ZDIJZ torej presoja dokument kot tak, standard določenosti in določljivosti, kot le-ta izhaja iz ZVOP-1, pa je v postopku po ZDIJZ potrebno presojati z vidika javnosti in ne z vidika ožjega kroga oseb, katerim je zaradi posebnih okoliščin lahko znano, na koga se zahtevana informacija javnega značaja nanaša. Identifikacija, ki bi jo izvajal povprečen posameznik, bi v konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca zahtevala nesorazmeren napor, stroške in porabo časa, v kolikor bi bila identifikacija sploh mogoča. Obravnavani podatki v dokumentaciji po opravljeni anonimizaciji z vidika povprečnega posameznika po mnenju Pooblaščenca torej ne dajejo zadostne podlage za določljivost posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša. V skladu z zgornjo ugotovitvijo zahtevana dokumentacija po opravljeni anonimizaciji ni več podvržena režimu varstva po ZVOP-1, kljub temu, da določena oseba (prosilec) razpolaga s ključem za ponovno identifikacijo.
Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno, ali prosilec že razpolaga z nekaterimi osebnimi podatki, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti. Ko so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, le-ti veljajo nasproti vsem osebam, tudi nasproti prosilcu. Informacija javnega značaja je namreč po svoji naravi in svojem bistvu informacija, ki je prosto dostopna vsem, zato je bilo potrebno dostop do informacij javnega značaja v zahtevani dokumentaciji presojati z vidika učinka »erga omnes« in ne le »inter partes«.
Ne nazadnje pa Pooblaščenec še poudarja, da je prosilec, v kolikor bo posameznika, na katerega se zahtevana dokumentacija nanaša, na takšen ali drugačen način identificiral, s tako pridobljenimi podatki v celoti zavezan postopati v skladu z določbami ZVOP-1, kar pomeni, da podatkov, s katerimi se bo prosilec na tak način seznanil, ne bo smel nezakonito obdelovati (npr. zbirati, urejati, posredovati, uporabljati, razkriti, sporočati, širiti - za podrobnejšo definicijo obdelave osebnih podatkov glej 2. točko 1. odstavka 6. člena ZVOP-1). Globe za kršitve določb o varstvu osebnih podatkov so predpisane v členih 91. - 103. ZVOP-1.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali je podana katera druga izjema od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe. V postopku je Pooblaščenec ugotovil, da določeni deli zahtevanih dokumentov predstavljajo prosto dostopne informacije, zato je odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu zahteve, pa je Pooblaščenec zahtevo prosilca zavrnil, saj organ dejansko ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti iz tč. 5. in 6 zahteve prosilca, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka