Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-68/2012/5
Kategorije: Mediji, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval podatek o tem, kateri novinarji so kontaktirali PU Kranj ali njeno odgovorno osebo v zvezi s preiskavo v zadevi Elan, zahteval pa je tudi kopijo korespondence v zvezi s tem. Organ je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in 2. odstavka 37. člena Ustave, navedel pa je tudi, da bi razkritje elektronskih sporočil pomenilo nadzor nad mediji. Pooblaščenec je ugotovil, da kadar novinar nastopa v profesionalnem svojstvu in zastopa medij v izvrševanju upravičenja iz 45. člena Zakona o medijih, pri razkrivanju identitete novinarja ne gre za neustaven, nezakonit in neupravičen poseg v njegovo zasebnost in dostojanstvo. Poleg tega uradnih pisanj organa in pisanj, ki jih organ prejme, načeloma ne moremo šteti za pisanja zasebne narave. Pooblaščenec je torej ugotovil, da imena in priimki javnih uslužbencev in novinarjev, navedeni v dokumentih, niso varovani osebni podatki, so pa varovani elektronski naslovi javnih uslužbencev in novinarjev, saj v ožjem smislu ne predstavljajo podatkov, povezanih z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali podatka, ki ga mora novinar izkazati v postopku preverjanja upravičenosti do odgovora na vprašanje medija.
ODLOČBA:
Številka: 090-68/2012/5
Datum: 9. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - UPB2, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZInfP) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca ………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo organa Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2012/2 (20-06) z dne 29. 2. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-8/2012/2 (20-06) z dne 29. 2. 2012 odpravi. Organ je dolžan prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni po prejemu te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- dohodno e-sporočilo z dne 14. 1. 2009 ob 11:53 (opr. št. 0910-6/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu, ter priimka oseb, ki ju novinarka navaja kot "odgovorni osebi iz vodstva";
- odhodno e-sporočilo z dne 14. 1. 2009 ob 15:34:16 (opr. št. 0910-6/2009/6), skupaj s prilogo, pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu;
- dohodno e-sporočilo z dne 5. 2. 2009 ob 13:41 (opr. št. 0910-20/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu;
- ročno zapisani zaznamek v desnem delu prve polovice dokumenta opr. št. 0910-20/2009/2;
- odhodno e-sporočilo z dne 24. 2. 2009 ob 13:52:18 (opr. št. 0912-19/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu (razen e-naslova za medije);
- dohodno e-sporočilo z dne 3. 3. 2009 ob 14:56 (opr. št. 0910-30/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu, ter ime in priimek hrvaškega državljana, ki se pojavi v zadevi sporočila in v besedilu;
- odhodno e-sporočilo z dne 4. 3. 2009 ob 13:32:54 (opr. št. 0910-30/2009/4), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu (razen e-naslova za medije) ter ime in priimek hrvaškega državljana, ki se pojavi v zadevi sporočila;
- dohodno e-sporočilo z dne 23. 11. 2009 ob 14:11 (opr. št. 0910-135/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu, ter celoten prvi odstavek sporočila (za besedo "Pozdravljeni" in pred besedami "Ob tej priložnosti");
- dokument št. 091-1/2009-311 (3C401) z dne 24. 11. 2009.
2. V preostalem delu, v katerem se v skladu s prejšnjo točko prekrijejo deli dokumentov, se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je 14. 2. 2012 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja (ter zahtevo za nekatera pojasnila, ki niso predmet tega postopka), in sicer želi izvedeti za podatek »kateri novinarji (ne medijske hiše) so kontaktirali PU Kranj ali njeno odgovorno osebo v zvezi s preiskavo v zadevi Elan, ki jo je opravila PU Kranj (kdaj, kako, kopija pisne dokumentacije). Prosilec je navedel, da skladno z zakonsko podlago (ZDIJZ) prosi za kopije korespondence ali zaznamke o telefonski ali "off the record" korespondenci.
PU Kranj je elektronsko zaprosilo prosilca odstopila v reševanje Generalni policijski upravi (GPU), k čemur je priložila pet primerov korespondence, s katero so predstavniki različnih medijev po elektronski poti komunicirali s policijo v zadevi, ki zanima prosilca.
Organ je izdal odločbo št. 090-8/2012/2 (20-06) z dne 29. 2. 2012, s katero je zahtevo prosilca zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, dodatno pa tudi s sklicevanjem na 2. odstavek 37. člena Ustave. Organ je uvodoma opredelil pojem osebnega podatka iz 2. točke 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1), nato pa navedel, da poleg varstva osebnih podatkov, ki ga ureja ZVOP-1, Ustava RS (Uradni list RS, št. 33/1991, v nadaljevanju Ustava) v 37. členu daje posebno varstvo tajnosti pisem in drugih občil. Organ je citiral 2. odstavek 37. člena Ustave in zapisal, da Ustava jasno opredeljuje, da bi bila ustavna pravica kršena, če bi tretja oseba prišla do vsebine komunikacije, elektronske pošte ali pisma na nedovoljen način in bi se vsebina pisma ali elektronske pošte razkrila tretji osebi, čeprav ji ni namenjena. Organ je navedel, da bi bila javna objava korespondence med novinarji in predstavniki policije, brez njihove privolitve, zaradi tega pravno nedopustna, še posebej bi bilo to nedopustno v primeru, ko ne gre za javne uslužbence, saj novinarji komercialnih medijev nimajo statusa javnih uslužbencev. Javno objavljanje elektronskih sporočil novinarjev bi tako lahko postala oblika nadzora nad mediji, kar pa bi bilo ustavno nedopustno. Zaradi navedenega (torej izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi z določbami ZVOP-1, ter 2. odstavka 37. člena Ustave) je organ zahtevo prosilca po pridobitvi kopij elektronskih dopisov, zavrnil.
Prosilec je 1. 3. 2012 vložil pritožbo zoper navedeno odločbo organa in izrazil stališče, da je izpodbijana odločba organa nerazumljiva, nejasna, materialnopravno napačna in brez konkretne utemeljitve zavrnitve zahtevka. Prosilec je navedel, da organ v svoji odločbi v ničemer ni proučil "teže in pomembnosti interesa javnosti", kar naj bi bil tudi predmet podane zahteve po določilih ZDIJZ. Prosilec je navedel, da je z zahtevkom z dne 13. 2. 2012 (s katerim je dopolnil zahtevo z dne 3. 2. 2012) uveljavljal pravico do vpogleda v administrativno dokumentacijo PU Kranj, torej do evidence, iz katere naj bi bilo razvidno, s katerimi osebami se je vodstvo ali PR služba PU Kranj pisno dopisovalo z novinarji v zahtevani zadevi. Prosilec je po svojih navedbah zahteval, da mu organ predloži evidenco, ki jo je dolžan voditi, v kolikor pa bi organ smatral, da navedena evidenca vsebuje osebne podatke, bi jih skladno z zakonom lahko prikril. Zahtevek naj sicer ne bi bil vezan na razkrivanje osebnih podatkov, ki bi pomenilo kršitev varovanja varstva pisem in drugih občil, pač pa na pridobitev arhivske dokumentacije PU Kr glede PR dela z novinarji. Prosilec naj bi z zahtevkom tudi izpostavil svoj pravni interes za pridobitev celotne kopije listin, ki so podlaga komunikacije med PU Kranj in novinarji o zadevi v povezavi z njegovim imenom novembra 2009. Prosilec je še navedel, da je organ uporabil napačno materialnopravno sklicevanje, saj naj bi utemeljevanje zahtevka poizkušal zavesti na področje, na katerega se ta ne nanaša, zaobšel pa je dejanski zahtevek prosilca, saj je spraševal o postopkih, za katere ni nobenega dokaza, da vsebujejo varovane podatke (arhivske evidence), o katerih odloči organ (varovanje pisem in občil). Če bi trditev organa držala, je to nasprotni dokaz, da organ z zahtevanimi evidencami nedvomno razpolaga ter vpogleda vanje ne omogoča. Prosilec je dodal, da ni mogoče slediti navajanju organa o hipotetičnem škodovanju iz razloga neobstoja takšnih evidenc, ter odločati iz hipotetičnega razloga. Prosilec je ponovno pojasnil, da se njegov zahtevek nanaša na "zaključene evidence o PR aktivnostih znotraj Pu Kr", o teh postopkih pa želi pridobiti pojasnila, kdo, kdaj, na kakšen način, o katerih zadevah s klicem na referenčne številke postopkov in opravilne številke, je opravljal te storitve v imenu organa in s katerimi mediji - kdo je podajal pojasnila, v kakšni obliki je potekala korespondenca, kakšen status so imeli sodelujoči v teh postopkih, kdo je presojal vsebino in kdo procesne zadeve tako pridobljenih pojasnil, ter tudi natančno koliko strani vsebujejo takšna pojasnila, z zavedenimi sklici o prilogah, kateri mediji, kdaj, na kakšen način in s katerimi vprašanji so posredovali izkazan interes....itd. Izpodbijana odločba je tako po mnenju prosilca v celoti osnovana na napačnih materialnopravnih izhodiščih, brez testa interesa javnosti in brez ustrezne utemeljitve.
Organ je z dopisom št. 090-8/2012/4 (20-06) z dne 7. 3. 2012 odstopil pritožbo prosilca Pooblaščencu in pojasnil, da je bila prosilčeva zahteva zavrnjena zaradi izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ še vedno meni, da ne more javnosti posredovati dopisovanja novinarjev s posamezniki na PU Kranj, saj bi s tem vzpostavil javni nadzor nad delom predstavnikov medijev. Organ meni, da je potrebno zelo odločno zagovarjati pravice iz 37. člena Ustave, saj bi javno objavljanje elektronske pošte lahko postala praksa s pogostimi zahtevami po ZDIJZ. V prilogi pa je organ Pooblaščencu posredoval tudi kopije petih primerov, ko je bila korespondenca med predstavniki medijev in PU Kranj opravljena po elektronski poti in dokumenti še obstajajo.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-68/2012/2 z dne 9. 3. 2012 organ pozval, da mu posreduje celotno zahtevo prosilca z dne 13. 2. 2012 (saj je prejel le prvo stran do sredine točke Ad D) ter celotno dokumentacijo, ki je bila predmet odločanja organa prve stopnje oziroma predstavlja informacije, ki jih zahteva prosilec. Nadalje pa je Pooblaščenec organ prosil za pojasnila o naslednjem:
a. na kakšen način organ evidentira prejeta novinarska vprašanja oziroma korespondenco z novinarji (iz posredovanih petih primerov korespondence izhaja, da je ta komunikacija evidentirana – večinoma s št. 0910, ena pa s št. 0912);
b. ali obstaja evidenca prejetih novinarskih vprašanj oz. komunikacije z novinarji, iz katere bi se dalo izločiti, katera vprašanja so se nanašala denimo na preiskavo Elana;
c. če je odgovor na predhodno vprašanje negativen, ali je možno na kakšen drug način v sistemu za evidentiranje prejetih vlog izluščiti seznam ali podoben skupek informacij (lahko tudi zaslonsko sliko ekrana) o tem, kateri novinarjih so kontaktirali organ – denimo z uporabo iskalnika in ključnih besed.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom št. 090-8/2012/9 (20-06) z dne 14. 3. 2012, s katerim je posredoval celotno prosilčevo zahtevo, pri čemer je Pooblaščenec (v nadaljevanju te odločbe) ugotovil, da je zgolj točka Ad A) predmet obravnave po ZDIJZ. Nadalje je Pooblaščenec pojasnil, da je že posredovanih pet dokumentov celotna dokumentacija, s katero v tej zvezi razpolaga. Imena novinarjev so razvidna iz posredovane korespondence, kopije korespondence preko telefona ali » off the record« PU ne vodi in je tudi nima. V zvezi z evidentiranjem prejetih novinarskih vprašanj oziroma korespondenco z novinarji pa je organ pojasnil naslednje:
a. vprašanja novinarjev in odgovore na PU evidentirajo v skladu s kvalifikacijskim načrtom oz. šifrantom pod številko 0910. Pod številko 09012 pa vodijo obvestila za javnost, ki so jih posredovali medijem;
b. evidenca novinarskih vprašanj za zadevo Elan ne obstaja. Preko SPIS-a lahko organ v iskalnik vnese določene ključne besede, na podlagi katerih išče posamezno zadevo. Lahko pa se išče tudi po datumu prejete zadeve. Ko se zadeva najde, jo je potrebno najti in pregledati v zbirki dokumentarnega gradiva oz. začasnem arhivu.
c. možen je tudi ročni pregled prejetih novinarskih vprašanj, ki jih je PU prejela.
Organ je Pooblaščencu po telefonu dne 9. 5. 2012 še pojasnil, da dokument št. 091-1/2009-311 z dne 24. 11. 2009, posredovan vsem medijem, predstavlja odgovor na vprašanje novinarke, knjižen pod št. 0910-135/2009/1.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Predmet presoje (zahtevani dokumenti)
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ pozval za posredovanje morebitne dodatne dokumentacije, ker je organ navedel, da posreduje Pooblaščencu pet "primerov", pri čemer se je Pooblaščencu porodilo vprašanje, ali gre pri tem za pet "primerkov" korespondence, ki jih je organ izbral v ta namen, ali za vse dokumente, s katerimi razpolaga v zvezi z zahtevo prosilca. V postopku se je razjasnilo, da organ dejansko razpolaga le s temi petimi sklopi dokumentov, ki niso le vzorčni, temveč vsi dokumenti, s katerimi organ v zvezi z obravnavano zadevo razpolaga. Tako po presoji Pooblaščenca ni dvoma, da organ razpolaga le s petimi sklopi dokumentov, ki mu jih je tudi posredoval in to dodatno pojasnil v odgovoru na poziv Pooblaščenca.
Prav tako Pooblaščenec nima razloga, da bi podvomil v navedbe organa, da (razen tega, kar mu je posredoval) ne vodi zaznamkov ali podobne dokumentacije o korespondenci z novinarji preko telefona ali "off the record" korespondenci. Ne glede na to, ali bi po zakonodaji organ moral voditi takšne zaznamke ali ne, postopek po ZDIJZ ni namenjen ugotavljanju, ali bi organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati, temveč se ugotavlja le de facto razpolaganje z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki. Kot rečeno, Pooblaščenec ni podvomil v navedbe organa, da s pisnimi zaznamki o telefonski ali "off the record" korespondenci z novinarji ne razpolaga.
Pooblaščenec se mora na tem mestu opredeliti tudi do navedb prosilca v pritožbi, kjer je navedel, da želi pridobiti "evidence" ter da "ponovno pojasnjuje", da je želel pridobiti pojasnila o tem, kdo, kdaj, na kakšen način, o katerih zadevah s klicem na referenčne številke postopkov in opravilne številke, je opravljal te storitve v imenu organa in s katerimi mediji - kdo je podajal pojasnila, v kakšni obliki je potekala korespondenca, kakšen status so imeli sodelujoči v teh postopkih, kdo je presojal vsebino in kdo procesne zadeve tako pridobljenih pojasnil, ter tudi natančno koliko strani vsebujejo takšna pojasnila, z zavedenimi sklici o prilogah, kateri mediji, kdaj, na kakšen način in s katerimi vprašanji so posredovali izkazan interes....itd. Iz dokumentov, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo z dne 13. 2. 2012 ne izhajajo vse zgoraj navedene informacije, a Pooblaščenec opozarja, da sta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ vezana izključno na besedilo zahteve, kot jo je opredelil prosilec, razširitev zahteve s pritožbo pa po določbah ZUP ni dovoljena. Glede na prosilčevo pritožbeno navedbo, da "pojasnjuje", s katerimi informacijami se je želel seznaniti, pa Pooblaščenec tega ni obravnaval kot novo oziroma razširjeno zahtevo, temveč zgolj kot pojasnilo. Prav tako je Pooblaščenec prepričan, da prosilec s pritožbeno navedbo, da je s svojim zahtevkom z dne 13. 2. 2012 želel dostop do "administrativne dokumentacije PU Kranj, torej do evidence, iz katere naj bi bilo razvidno, s katerimi osebami se je vodstvo ali PR služba PU Kranj pisno dopisovalo z novinarji v zahtevani zadevi" ni zožil ali spremenil svoje zahteve, saj za to ni jasno izrazil svoje volje, ampak samo pojasnil, s čim se dejansko želi seznaniti. Zato Pooblaščenec pri obravnavi dokumentov, ki jih je v konkretni zadevi pridobil od organa, izhaja iz natančnega besedila prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 13. 2. 2012.
Pooblaščenec pa je v zvezi z opredelitvijo zahteve prosilca ugotovil, da e-sporočilo s številko 0910-135/2009/1 vsebuje tudi odstavek (prvi odstavek sporočila, za besedo "Pozdravljeni" in pred besedami "Ob tej priložnosti"), ki po vsebini ne predstavlja zahteve prosilca, saj se nanaša na popolnoma drugo zadevo. Zaradi navedenega je Pooblaščenec odločil, da se navedeni odstavek izbriše iz e-sporočila, ker sploh ni predmet zahteve prosilca in posledično ne predmet presoje v tem pritožbenem postopku.
Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da je predmet prosilčeve zahteve na dokumentu pod opr. št. 0910-20/2009/2 le ročno zapisan zaznamek v desnem delu prve polovice dokumenta, preostali del dokumenta pa ne, saj preostali del predstavlja korespondenco znotraj organa in ne med organom in novinarko. Posledično je Pooblaščenec odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati le ta ročno zapisan zaznamek, ne pa celotnega dokumenta pod opr. št. 0910-20/2009/2.
2. Morebitne izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Organ je zavrnitev dostopa do zahtevane korespondence z novinarji utemeljil na izjemi iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZVOP-1 v 1. členu določa, da se s tem zakonom določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posegi v zavarovano pravico do varstva osebnih podatkov se med drugim preprečujejo tudi z določbo 9. člena ZVOP-1, ki določa pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. 1. odstavek tega člena tako določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
Pri dopustnosti posredovanja osebnih podatkov posameznikov v postopku po ZDIJZ je torej poglavitno vprašanje, ali bi bila takšna obdelava osebnih podatkov zakonita v smislu 9. člena ZVOP-1. Če namreč obstaja pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov, se izjema varstva osebnih podatkov skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ne uporablja.
a. Osebni podatki novinarjev in javnih uslužbencev
Pooblaščenec je ugotovil, da je zahtevana korespondenca nastala v poslovnem odnosu med predstavniki medijev in državnim organom. Mediji imajo skladno s 45. členom Zakona o medijih pravico zahtevati odgovore na vprašanja od organov, ki so zavezani za dajanje informacij javnega značaja. Po citirani določbi ZMed mora organ po prejemu pisnega vprašanja bodisi do konca naslednjega delovnega dne medij obvestiti, da bo odgovor na vprašanje zavrnil ali delno zavrnil bodisi v sedmih delovnih dnevih mediju poslati odgovor na vprašanje. V konkretnem primeru gre torej za korespondenco, ki predstavlja odgovore na vprašanje medija skladne z določbo 6. odstavka 45. člena ZMed. V okoliščinah konkretnega primera je pomembna ugotovitev, da ZMed opredeljuje pravico medija in ne pravico novinarja do prejema odgovorov na vprašanje. V postopku po 45. členu ZMed mora novinar pred organom izkazati, da nastopa v imenu in za račun medija. Status medija se (predvsem v primeru dvoma) preverja v razvidu medijev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za medije. Novinar načeloma izkaže, da deluje za medij s svojo lastno izjavo, navadno z navedbo medija, za katerega bo pri svojem delu potreboval odgovore na vprašanja. Novinar v primeru zahtevanih odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed tako ne nastopa v osebnem svojstvu, temveč kot zastopnik oz. pooblaščenec medija. Zaradi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da v zahtevanih dokumentih ne gre za podatke o zasebnem ali družinskem življenju novinarjev, temveč za podatke, ki izkazujejo zastopanje medija, zato pri zakrivanju njihovih osebnih podatkov ne bi šlo za preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznika (1. člen ZVOP-1). Zaradi narave svojega dela pa poleg tega novinarji težko pričakujejo enako stopnjo varstva svoje zasebnosti, kadar gre za podatke, povezane z njihovim delom (in ne kadar gre za sfero njihovega zasebnega življenja). Poslanstvo novinarja je seznanjanje javnosti z informacijami, ker pa je avtorstvo novinarskih prispevkov praviloma pripisana novinarjem, je identiteta novinarja znana tako širokemu krogu ljudi kot se jih seznani s samimi informacijami, ki jim jih prenese novinar. Včasih celo sami novinarji postanejo (relativno ali redkeje absolutno) znane osebnosti. Kadar torej novinar nastopa v profesionalnem svojstvu in zastopa medij v izvrševanju upravičenja iz 45. člena ZMed, pri razkrivanju identitete novinarja ne gre za neustaven, nezakonit in neupravičen poseg v njegovo zasebnost in dostojanstvo.
Tudi v primeru imen in priimkov javnih uslužbencev, ki se pojavijo na zahtevanih dokumentih, po presoji Pooblaščenca ne gre za varovane osebne podatke. 3. odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ ne glede na obstoj morebitnih izjem (v konkretnem primeru izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pooblaščenec je ugotovil, da so imena in priimki javnih uslužbencev (ter ponekod funkcija posameznika znotraj organa) v konkretnem primeru podatki, ki so v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Komunikacija med mediji in organom je potekala izključno na profesionalni ravni in v kontekstu opravljanja delovnega razmerja zaposlenih pri organu. Po skrbnem pregledu posredovane korespondence je razvidno, da ta ne vsebuje ničesar, kar bi lahko opredelili kot zasebno komunikacijo ali izmenjavo informacij iz zasebne sfere posameznikov. Zaradi navedenega zahtevana korespondenca ne pade pod domet varstva 37. člena Ustave RS, saj je namen slednje ustavne določbe varstvo t.i. komunikacijske zasebnosti. Iz Komentarja Ustave RS (ur. Šturm L., Fakulteta za državne in evropske študije, 2011) izhaja, da obseg zaščite komunikacijske zasebnosti iz 37. člena izhaja iz potrebe po varovanju zaupnosti razmerij. 37. člen Ustave, torej tudi določba 2. odstavka o pogojih za dopustnost poseganja v tajnost pisem in drugih občil, zagotavlja varstvo komunikacijske zasebnosti, torej komunikacij zasebne narave oziroma izhajajoče iz zasebne sfere posameznikov. Nasprotno pa uradna pisanja organa in pisanja, ki jih organ prejme, načeloma ne moremo šteti za pisanja zasebne narave. Uredba o upravnem poslovanju, sprejeta na podlagi ZUP, ureja upravno poslovanje upravnih organov, ki med drugim zajema upravljanje dokumentarnega gradiva, v 1. odstavku 95. člena Uredbe pa so določeni pogoji, po katerih se pošta šteje za uradno pošto. Uradno pošto mora organ skladno z Uredbo evidentirati v evidenco dokumentarnega gradiva, ki je po določbi 124. člena Uredbe temeljna evidenca o opravljanju del in nalog organa in je podlaga vsem drugim evidencam, ki se nanašajo na delo organa. Evidenca dokumentarnega gradiva se vodi o vseh zadevah, dosjejih in dokumentih, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu. Po pregledu zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec brez dvoma ugotovil, da korespondenca med novinarji in organom predstavlja uradno pošto brez zasebne komunikacije, zato ni zaščitena v smislu 37. člena Ustave. Nevzdržno bi bilo stališče, da morajo biti izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 37. člena Ustave tudi kadar ne gre za zasebno, ampak t.i. poslovno komunikacijo. To bi namreč pomenilo tudi, da bi iz režima dostopa do informacij javnega značaja izpadla vsa korespondenca znotraj organov, med organi javnega sektorja, pravzaprav ogromno dokumentov, s katerimi razpolagajo organi, saj je ravno narava njihova dela takšna, da se skoraj vsak dokument nekam pošlje oziroma komunicira.
Pooblaščenec je torej ugotovil, da imena in priimki javnih uslužbencev in novinarjev, navedeni v dokumentih, niso varovani osebni podatki. Po drugi strani pa so elektronski naslovi javnih uslužbencev in novinarjev podatki, ki jih je potrebno varovati, saj v ožjem smislu ne predstavljajo podatkov, povezanih z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali podatka, ki ga mora novinar izkazati v postopku preverjanja upravičenosti do odgovora na vprašanje medija. Pooblaščenec je podobno že odločil v odločbi št. 090-179/2010 z dne 1. 12. 2010, kjer se je postavilo vprašanje pridobivanja elektronskih naslovov poslancev državnega zbora. Pooblaščenec je zapisal, da je pri vprašanju dostopa do elektronskih naslovov poslancev treba opozoriti na določila Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah). Navedena direktiva v 13. členu določa, da morajo države članice sprejeti primerne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da brezplačna nepovabljena sporočila pri neposrednem trženju, razen v primerih iz odstavkov 1 in 2, niso dovoljena bodisi brez privolitve zadevnih naročnikov bodisi za naročnike, ki ne želijo prejemati teh sporočil, pri čemer se izbira med temi možnostmi določi z nacionalno zakonodajo. Navedena direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 13/07, v nadaljevanju ZEKom -UPB1). Ta neželene komunikacije ureja v 109. členu, ki med drugim pravi, da je uporaba elektronskih komunikacij za neposredno trženje, praviloma dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja. Tudi iz navedenega razloga mora organ elektronske naslove zaposlenih še posebej skrbno varovati. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se odloča erga omnes, kar med drugim pomeni, da ko je določena informacija javnega značaja prosto dostopna, je takšna za vse in ne samo za prosilca. To bi v konkretnem primeru pomenilo, da bi seznam elektronskih naslovov zaposlenih pri organu oz. javnih funkcionarjev v celoti postal dostopen javnosti, tudi tistim, ki bi ga želeli uporabiti za neposredno trženje. Navedeno pa mora organ, v skladu z določbami Direktive 2002/58/ES in ZEKom -UPB1, preprečiti.
Zaradi navedenega je Pooblaščenec odločil, da mora organ skladno s 7. členom ZDIJZ prekriti elektronske naslove posameznikov. Navedena določba ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Tako je Pooblaščenec v izreku odredil, naj organ prekrije vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentih, z izjemo e-naslova za medije, saj se ta ne nanaša na nobenega posameznika in tako ni varovan osebni podatek.
b. Osebni podatki drugih oseb
V dokumentu št. 0910-6/2009/1 se pojavita priimka dveh oseb (novinarka ju označi kot "odgovorni osebi iz vodstva"), za katere je Pooblaščenec ugotovil, da sta varovana osebna podatka, saj se nanašata na določljiva posameznika, za njihovo posredovanje pa po presoji Pooblaščenca ne obstaja pravna podlaga, kot jo zahteva 1. odstavek 9. člena ZVOP-1. Enako je Pooblaščenec ugotovil za ime in priimek hrvaškega državljana v dokumentu št. 0910-30/2009/1 in 0910-30/2009/4, ki prav tako štejeta za varovana osebna podatka. Tudi za posredovanje imena in priimka tega posameznika ne obstaja pravna podlaga, ki jo zahteva 1. odstavek 9. člena ZVOP-1. Zaradi izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in skladno s 7. členom ZDIJZ je Pooblaščenec organu naložil, da prosilcu posreduje dokumente s prekritima priimkoma oseb v oklepaju besedila v dokumentu št. 0910-6/2009/1 ter prekritim imenom in priimkom hrvaškega državljana, ki se pojavi v zadevi sporočila in v besedilu dokumenta št. 0910-30/2009/1 ter v zadevi sporočila št. 0910-30/2009/4.
3. Pravni interes in prevladujoč interes javnosti
Prosilec je navedel, da je izpostavil svoj pravni interes za pridobitev celotne kopije listin, ki so podlaga komunikacije med PU Kranj in novinarji o zadevi v povezavi z njegovim imenom novembra 2009. V zvezi s tem Pooblaščenec poudarja, da je obstoj pravnega interesa v postopku po ZDIJZ povsem nerelevanten in se zato tudi ne sme ugotavljati. Kot že omenjeno, se dostop do informacij javnega značaja presoja erga omnes, za vse prosilce enako, dostop pa lahko zahteva vsakdo, ne glede na njegov status, okoliščine ali pravni interes. V zvezi s tem se torej Pooblaščenec ni opredeljeval do navedbe prosilca o obstoju pravnega interesa.
Kar se tiče zatrjevanega obstoja interesa javnosti, pa je Pooblaščenec ugotovil, da testa interesa javnosti ni treba izvesti, predvsem glede na odločitev, da se dopusti dostop do zahtevane korespondence. Glede dostopa do elektronskih naslovov, ki jih je Pooblaščenec odredil prekriti, pa prevladujoč interes javnosti vsekakor ne obstaja, niti ga prosilec posebej ne zatrjuje in utemeljuje.
4. Sklepno
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, in sicer določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ter 7. člena ZDIJZ, po kateri bi moral prekriti varovane osebne podatke in prosilca seznaniti s preostalim dokumentom. Skladno z določbo 1. odstavka 252. člena je zato Pooblaščenec odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam rešil zadevo - organu je naložil, da najkasneje v roku 31 dni od prejema drugostopenjske odločbe prosilcu posreduje fotokopijo naslednjih dokumentov:
- dohodno e-sporočilo z dne 14. 1. 2009 ob 11:53 (opr. št. 0910-6/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu, ter priimka oseb, ki ju novinarka navaja kot "odgovorni osebi iz vodstva";
- odhodno e-sporočilo z dne 14. 1. 2009 ob 15:34:16 (opr. št. 0910-6/2009/6), skupaj s prilogo, pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu;
- dohodno e-sporočilo z dne 5. 2. 2009 ob 13:41 (opr. št. 0910-20/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu;
- ročno zapisani zaznamek v desnem delu prve polovice dokumenta opr. št. 0910-20/2009/2;
- odhodno e-sporočilo z dne 24. 2. 2009 ob 13:52:18 (opr. št. 0912-19/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu (razen e-naslova za medije);
- dohodno e-sporočilo z dne 3. 3. 2009 ob 14:56 (opr. št. 0910-30/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu, ter ime in priimek hrvaškega državljana, ki se pojavi v zadevi sporočila in v besedilu;
- odhodno e-sporočilo z dne 4. 3. 2009 ob 13:32:54 (opr. št. 0910-30/2009/4), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu (razen e-naslova za medije) ter ime in priimek hrvaškega državljana, ki se pojavi v zadevi sporočila;
- dohodno e-sporočilo z dne 23. 11. 2009 ob 14:11 (opr. št. 0910-135/2009/1), pri čemer mora prekriti vse e-naslove, ki se pojavijo v dokumentu, ter celoten prvi odstavek sporočila (za besedo "Pozdravljeni" in pred besedami "Ob tej priložnosti");
- dokument št. 091-1/2009-311 (3C401) z dne 24. 11. 2009.
Po skrbni presoji vseh dokumentov in okoliščin primera, Pooblaščenec ni ugotovil obstoja drugih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, s sprem. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Polona Tepina, univ.dipl.prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka