Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-67/2012/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval podatek ''kdo, ime in priimek osebe, ki je delala varnostno oceno rizika v primeru nudenja asistence pri rušenju objekta na Vodomatski 8 v Ljubljani, dne 12.10.2010'' in pojasnilo
''zakaj odgovorna oseba PP Ljubljana – Moste, ki je delala varnostno oceno, ni pozvala gradbenega inšpektorja, da jo opremi z dokazi utemeljenega pričakovanja''. Organ je v odločbi navedel ime osebe, ki na podlagi razpoložljivih podatkov sprejme oceno tveganja. Ker oceno tveganja sprejme oziroma odobri načrt dela pri izvedbi asistence vodstvo policijske postaje, torej komandir konkretne enote, oziroma policijske postaje, je v tem primeru organ prosilcu v odločbi navedel ime komandirja PP Ljubljana – Moste. Glede na drugo vprašanje prosilca pa organ ne navaja obrazložitve ali pojasnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku od organa pridobil dokumenta z naslovom ''Preverka'', št. 2203-18/2010/3 z dne 6.10.2010 ter ''Načrt dela PP Ljubljana – Moste'', št. 2203-18/2010/2 z dne 11.10.2010. Ker je zahteva prosilca zastavljena v smislu razkritja imena in priimka določene osebe, je Pooblaščenec organu naložil, da prosilcu posreduje dokumenta ''Preverka'', št. 2203-18/2010/3 z dne 6.10.2010 ter ''Načrt dela PP Ljubljana – Moste'', št. 2203-18/2010/2 z dne 11.10.2010, vendar zgolj v delu, ki razkrivata podpisnika posameznega dokumenta. Glede drugega vprašanja prosilca pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec, na podlagi informacij in dokumentov, pridobljenih od organa, zaključil, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovil dejstva ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, pri čemer je delu zahteve prosilca odobril, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-67/2012/3
Datum: 25. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 29.2.2012 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policije, Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-12/2012/2 z dne 27. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 090-12/2012/2 z dne 27. 2. 2012 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati:
- Fotokopijo dokumenta ''Preverka'', št. 2203-18/2010/3 z dne 6.10.2010, v delu, iz katerega je razviden podpisnik predmetnega dokumenta;
- Fotokopijo dokumenta ''Načrt dela PP Ljubljana – Moste'' št. 2203-18/2010/2 z dne 11.10.2010, v delu, iz katerega je razviden podpisnik predmetnega dokumenta.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Prosilec je na policijsko postajo Ljubljana – Moste poslal pisno zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki jo je postaja prejela 22. 2. 2012 in jo nato odstopila uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja pri organu. V zahtevi je prosilec navedel, da zahteva podatek ''kdo, ime in priimek osebe, ki je delala varnostno oceno rizika v primeru nudenja asistence pri rušenju objekta na Vodomatski 8 v Ljubljani, dne 12.10.2010'' in pojasnilo ''zakaj odgovorna oseba PP Ljubljana – Moste, ki je delala varnostno oceno, ni pozvala gradbenega inšpektorja, da jo opremi z dokazi utemeljenega pričakovanja''.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-12/2012/2 z dne 27. 2. 2012. V odločbi je organ najprej povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel ime osebe, ki na podlagi razpoložljivih podatkov sprejme oceno tveganja. Ker oceno tveganja sprejme oziroma odobri načrt dela pri izvedbi asistence vodstvo policijske postaje, torej komandir konkretne enote, oziroma policijske postaje, je v tem primeru organ prosilcu v odločbi navedel ime komandirja PP Ljubljana – Moste, gospoda Rajka Jeseneka. Nadalje je organ v odločbi še pojasnil, da je na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ mogoče zahtevati le dokument oziroma dokumentirano gradivo, s katerim razpolaga organ, ni pa mogoče na podlagi ZDIJZ od zavezanih organov zahtevati kakršnih koli pojasnil. Zaradi navedenega organ na drugo vprašanje prosilca ne navaja obrazložitve ali pojasnil.
Organ je dne 1. 3. 2012 zoper odločbo, št. 090-12/2012/2 z dne 27. 2. 2012, prejel pritožbo, v kateri je prosilec navedel, da je bilo njegovo zaprosilo podano na podlagi treh pravnih temeljev. V zaprosilu je namreč prosilec zaprosil za ime in priimek osebe, ki je delala varnostno oceno rizika v primeru nudenja asistence policije pri rušenju objekta na Vodomatski 8 v Ljubljani. Prosilec nadalje v pritožbi navaja, da mu je organ razkril ime in priimek (Rajko Jesenek) komandirja na PP Ljubljana – Moste, ki je sprejel varnostno oceno rizika. Torej je razlika med odgovorom in vprašanjem očitna. Zato prosilec od organa pričakuje korekten odgovor. Prav tako pa prosilec pričakuje odgovor na vprašanje, zakaj ni avtor varnostne ocene rizika pozval osebe, ki je zahtevala asistenco policije, da ga opremi z dokazi utemeljenega pričakovanja storitve kaznivega dejanja?
Pooblaščenec je dne 8. 3. 2012 prejel dopis organa, z dne 7. 3. 2012, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
K točki 1 izreka:
23. člen Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 49/1998 (66/1998 popr.), s spremembami in dopolnitvami, ZPol) določa, da policija zagotavlja pomoč državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim, zavodom, organizacijam, gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki imajo na podlagi zakona javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij uprave (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če pri izvrševanju svojih nalog naletijo na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakujejo.
To dolžnost policiji nalaga tudi 4. odstavek 289. člena ZUP, ki pravi, da je policija organu, ki je pristojen za izvršbo, na njegovo zahtevo dolžna pomagati pri izvršbi.
Organ je Pooblaščencu v dopisu 090-12/2012/6 z dne 21.3.2012 pojasnil, da na policijski postaji v primeru izvedbe asistence naredijo načrt dela, ki ga odobri komandir pristojne policijske postaje. Torej je komandir tisti, ki sprejme tveganje. Policijske postaje v primeru asistence ne naredijo varnostne ocene rizika, kot to želi prosilec, temveč predstojnik enote od zaposlenega pridobi relevantne informacije ter na tej podlagi sprejme in podpiše načrt dela. Preverko v zvezi z asistenco opravi nekdo od zaposlenih, ponavadi vodja policijskega okoliša, kjer se nahaja objekt.
Pooblaščenec je ob tem od organa pridobil dokumenta z naslovom ''Preverka'', št. 2203-18/2010/3 z dne 6.10.2010 ter ''Načrt dela PP Ljubljana – Moste'', št. 2203-18/2010/2 z dne 11.10.2010.
Na podlagi natančne preučitve predmetnih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v delu po vsebini ustrezata temu, kar zanima prosilca v sklopu 1. točke zahteve. Ker je zahteva prosilca zastavljena v smislu razkritja imena in priimka določene osebe, je Pooblaščenec organu naložil, da prosilcu posreduje dokumenta ''Preverka'', št. 2203-18/2010/3 z dne 6.10.2010 ter ''Načrt dela PP Ljubljana – Moste'', št. 2203-18/2010/2 z dne 11.10.2010, vendar zgolj v delu, ki razkrivata podpisnika posameznega dokumenta.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec opozarja, da se celotna vsebina dokumentov, iz katerih izhaja odgovor na zahtevo prosilca, ne nanaša na zahtevo prosilca, zato se Pooblaščencu ni bilo potrebno spuščati v ugotavljanje, ali tudi preostali vsebinski deli dokumentov ''Preverka'', št. 2203-18/2010/3 ter ''Načrt dela PP Ljubljana – Moste'', št. 2203-18/2010/2 predstavljajo prosto dostopne informacije. Iz tega razloga organu na podlagi te odločbe ni potrebno razkriti preostalega dela vsebine obravnavanega dokumenta, ampak ga lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ in prvega odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007), po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop).
K točki 2 izreka:
ZDIJZ, po katerem je odločal organ in ki omogoča pritožbo k Pooblaščencu, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do popravkov dokumentov, pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. ZDIJZ namreč, kot je navedeno že zgoraj, podaja definicijo informacije javnega značaja, ki je zgolj in edino nek že ustvarjen oziroma obstoječ dokument. Prosilec ima po ZDIJZ torej pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne Pooblaščenec pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument.
Tako organa po ZDIJZ tudi ni mogoče prisiliti, da bi odgovarjal na različna vprašanja prosilcev na takšen način, da bi posebej tvoril stavke, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja. Od organa je možno zahtevati le, da prosilcu izroči dokumente, iz katerih lahko izhajajo odgovori na njegova vprašanja. Če recimo prosilec vpraša organ, kakšna je izobrazba določenega javnega uslužbenca, je organ po ZDIJZ dolžan prosilcu posredovati dokument, iz katerega izhaja ta informacija, ne pa posebej odgovoriti na to vprašanje. Iz opredelitve informacije javnega značaja, določene v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, namreč izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza.
Pooblaščenec pojasnjuje, da odgovarjanje na konkretno vprašanje ''zakaj odgovorna oseba PP Ljubljana – Moste, ki je delala varnostno oceno, ni pozvala gradbenega inšpektorja, da jo opremi z dokazi utemeljenega pričakovanja?'' ne sodi v domet pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Zahtevo prosilca je tako treba v delu, v katerem zahteva odgovor oziroma pojasnilo na vprašanje zavrniti, saj ne gre za pravico po ZDIJZ.
Zaključek:
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec, na podlagi informacij in dokumentov, pridobljenih od organa, zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovil dejstva ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, pri čemer je delu zahteve prosilca odobril, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodil:
Matic Petek, univ. dipl. prav.,
raziskovalec Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka