Prosilec - Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o.
+ -Številka: 090-66/2012/9
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval več dokumentov. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati dele Pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o., Šentrupert, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev. V delu pritožbe, ki se nanaša na Pogodbo o nudenju odvetniških storitev, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo, pa je Pooblaščenec ugotovil, da ne predstavljajo informacij javnega značaja, ker ne sodijo v delovno področje organa, v katerem bi bil organ zavezan za posredovanje informacij v skladu z ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-66/2012/9
Datum: 17. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec) zoper dve odločbi Javnega podjetja Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., Ponoviška cesta 15, 1270 Litija (v nadaljevanju organ), obe št. 1033/2012-2 z dne 16. 2. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. 1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Javnega podjetja Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., št. 1033/2012-2 z dne 16. 2. 2012, ki se nanaša na Pogodbo o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, sklenjeno dne 31. 3. 2009, odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dele Pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, sklenjene dne 31. 3. 2009:
- naziv pogodbe in podatke o pogodbenih strankah,
- 3. in 5. člen pogodbe,
- datum in podatki o podpisnikih pogodbe.
1. 2. V preostalem delu se zahteva prosilca, ki se nanaša na Pogodbo o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, sklenjeno dne 31. 3. 2009, zavrne.
2. Pritožbi prosilca, ki se nanašata na Pogodbo o sukcesivni dobavi goriv, št. 439-2/2009-9 z dne 9. 10. 2009 in Pogodbo o nudenju in opravljanju odvetniških storitev, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo Gorše o.p., d.o.o., skupaj z računi, izstavljenimi in plačanimi iz naslova te pogodbe, se zavrneta.
3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 7. 2. 2012 na organ naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. V prvi zahtevi je od organa zahteval:
- vpogled v Pogodbo o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, ki je bila sklenjena dne 31. 3. 2009 in
- vpogled v aktualno pogodbo med organom in podjetjem Petrol d.d. iz Ljubljane za dobavo in dostavno lahkega kurilnega olja za kotlovnici na Ulici solidarnosti 5 in Jerebovi 6, Litija, vključno z vsemi eventualnimi aneksi.
V drugi zahtevi pa je od organa zahteval:
- vpogled v Pogodbo o nudenju in opravljanju odvetniških storitev, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo Gorše o.p., d.o.o., Cesta v Gorice 8, Ljubljana in
- vpogled v izstavljene in plačane račune, ki so bili izstavljeni in plačani iz naslova predmetne pogodbe.
Organ je dne 16. 2. 2012 izdal dve odločbi z isto št. 1033/2012-2. Z eno odločbo je odločil o prvi zahtevi prosilca, in sicer je njegov zahtevek za vpogled v Pogodbo o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, ki je bila sklenjena dne 31. 3. 2009, zavrnil, ker zahtevan dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, saj gre po obrazložitvi organa za dvostranski pravni posel dveh pravnih oseb, ki ni vezan na javna sredstva. Prav tako prosilec ni upravičen do informacije na podlagi 65. člena SZ, saj ne gre za pogodbo iz naslova obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe. Pogodba je skladno z dogovorom pogodbenih strank (6. člen) tudi poslovna skrivnost. Nadalje je organ prosilcu ugodil v delu, ki se nanaša na Pogodbo o sukcesivni dobavi goriv št. 439-2/2009-9 z dne 9. 10. 2009. Z drugo odločbo je organ zavrnil drugo zahtevo prosilca v celoti, in sicer je zavrnil vpogled v Pogodbo o nudenju in opravljanju odvetniških storitev, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo Gorše o.p., d.o.o., in vpogled v vse izstavljene in plačane račune iz naslova predmetne pogodbe. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da zahtevane listine ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj gre za opravljanje pravnih dejanj pravdnega postopka, ki je bil s strani podjetja sprožen v smislu 6. člena OZ zaradi izkazovanja dobrega gospodarjenja, predvsem pa zaradi zavarovanja interesov podjetja in preprečevanja nadaljnje škode, ki jo je s svojimi ravnanji povzročala tožena stranka. Torej gre za konkreten primer sodnega postopka, vodenega pri Okrožnem sodišču Ljubljana... Sestavni del slednje je stroškovnik in dokumentacija o plačilih sodne takse (nalogi in potrdila). Hkrati pogodbo pogodbeni stranki štejeta in opredeljujeta kot poslovno skrivnost. Prav tako je organ dne 16. 2. 2012 prosilcu poslal dopis št. 1033-2012-2, s katerim mu je sporočil, da mu bo omogočen vpogled v Pogodbo o sukcesivni dobavi goriv, št. 439-2/2009-9 z dne 9. 10. 2009.
Prosilec je dne 27. 2. 2012 zoper obe zavrnilni odločbi vložil pritožbi. Glede zahteve po pogodbi med organom in podjetjem Terca d.o.o. je prosilec navedel, da je javno podjetje s predmetno pogodbo del svoje dejavnosti (zaračunavanje stroškov odvoza, smeti, vode in ogrevanja) preneslo na drugo pravno osebo in je te stroške dodatno zaračunalo končnim uporabnikom, zato prosilec smatra, da ima kot občan pravico poznati določila te pogodbe. Glede Pogodbe o nudenju in opravljanju odvetniških storitev, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo Gorše o.p., d.o.o., je prosilec v pritožbi zapisal, da je javno podjetje odvetniško družbo plačalo z denarjem javnega podjetja, zato smatra, da to ne more biti poslovna skrivnost. Kot občan ima pravico izvedeti, kako in na kakšen način javno podjetje zapravlja denar. Prosilec je vložil pritožbo tudi zoper odločitev organa, s katero je ugodil zahtevi prosilca, to je glede pogodbe organa z družbo Petrol d.d. za dobavo goriv. Prosilec je navedel, da mu je organ sicer omogočil vpogled v predmetno pogodbo, vendar prosilec smatra, da mora biti pogodba, s katero javno podjetje naroča in kupuje goriva za obratovanje kotlovnic, dostopna v pisni obliki zainteresiranim občanom, zato pričakuje kopijo predmetne pogodbe, tako kot je zahteval v zahtevku.
Ker so bile pritožbe poslane neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jih je z dopisom z dne 5. 3. 2012 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožb in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbe, skupaj z dokumenti, ki se tičejo zadeve, odstopil Pooblaščencu, ki jih je v reševanje prejel dne 8. 3. 2012.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 11. 4. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Pooblaščenec na tako izpeljanem ogledu sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na zahtevo prosilca. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu pojasnil, da je organ v lasti dveh občin, in sicer Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji. Organ izvaja obvezne gospodarske službe, opravlja pa tudi tržne dejavnosti, med drugim upravljanje z nepremičninami. Financiranje obeh dejavnosti (javne službe in tržne dejavnosti) je striktno ločeno, ločeno je tudi računovodstvo. Glede Pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, ki je bila sklenjena dne 31. 3. 2009, organ pove, da predmetna pogodba zanj predstavlja poslovno skrivnost. Pogodba se sicer nanaša na gospodarsko javno službo, vendar organ na podjetje Terca d.o.o. ni prenesel samega izvajanja gospodarske javne službe, pač pa le administrativne zadeve. Cene, zaračunane končnim uporabnikom, so določene v tarifnih pravilnikih občine (npr. Pravilnik Občine Litija o tarifnem sistemu javne oskrbe s pitno vodo v Občini Litija, Pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki). Cena opravljanja gospodarskih javnih služb niti ni bil predmet te pogodbe. Pogodba je bila prekinjena avgusta 2010, sedaj je tudi administrativna opravila prevzel organ sam, in sicer iz poslovnih razlogov. Organ je opozoril, da je predmetna pogodba opredeljena kot poslovna skrivnost v 6. členu pogodbe. Glede nastanka škode ob morebitnem razkritju pogodbe je organ povedal, da mora spoštovati določbe pogodbe, zato je prosilcu ni razkril. Glede pogodbe med organom in podjetjem Petrol d.d. iz Ljubljane za dobavo in dostavno lahkega kurilnega olja za kotlovnici na Ulici solidarnosti 5 in Jerebovi 6, Litija, vključno z vsemi eventualnimi aneksi, je organ pojasnil, da iz prosilčeve zahteve jasno izhaja, da je zahteval vpogled in ne fotokopij. Glede Pogodbe o nudenju in opravljanju odvetniških storitev, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo Gorše o.p., d.o.o., je organ pojasnil, da se zahtevana pogodba nanaša zgolj na spor, ki se nanaša na odškodnino zaradi kršitve dobrega imena družbe. Spor se je končal s sodno poravnavo v mediacijskem postopku. Na vprašanje Pooblaščenca, iz katerih sredstev so se krili odvetniški stroški, organ pove, da so bili stroški kriti iz sredstev, ki predstavljajo tržno dejavnost. Kot dokaz je organ predložil izsek iz revizijskega poročila, ki izkazuje, da je strošek odvetniških storitev evidentiran na stroškovnem mestu tržne dejavnosti. Pooblaščenec je v spis prevzel tudi račun št. 077/II, ki predstavlja predmet prosilčeve zahteve v delu, v katerem je zahteval vpogled v izstavljene in plačane račune, ki so bili izstavljeni in plačani iz naslova predmetne pogodbe.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Stranski udeleženci v postopku
V formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Iz s strani organa posredovane spisovne dokumentacije je razvidno, da je organ s prosilčevo zahtevo dne 15. 2. 2012 po elektronski pošti seznanil tudi družbo Terca d.o.o., pri čemer je iz odgovora, prejetega s strani družbe, razvidno, da je le-ta razkritju pogodbe nasprotovala, saj ne gre za informacijo javnega značaja, pogodba pa je v vsakem primeru tudi poslovna skrivnost.
Pooblaščenec je z dopisoma št. 090-66/2012/4 in št. 090-66/2012/5, oba z dne 12. 4. 2012, s postopkom seznanil tako družbo Terca d.o.o., Šentrupert, kot tudi Odvetniško družbo Gorše, o.p., d.o.o., ter ju pozval, naj se, če imata interes, v postopek vključita kot stranska udeleženca.
Stransko udeležbo je z dopisom z dne 19. 4. 2012 prijavila le družba Terca d.o.o., Šentrupert, ki je v dopisu navedla, da je upravnik večstanovanjskih stavb na območju Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji. Organ na predhodno navedenem območju izvaja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ravnanja s komunalnimi odpadki, kot osnovno dejavnost in kot dodatno profitno dejavnost upravlja z večstanovanjskimi stavbami in skupnimi kotlovnicami. Upravnik večstanovanjske stavbe je dolžan sestaviti obračun stroškov upravljanja in stroške razdeliti med etažne lastnike (50. člen Stanovanjskega zakonika, Ur. l. RS, št. 69/03, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SZ-1). Med stroške upravljanja spadajo tudi stroški po računih organa. Upravnik strošek razdeli na podlagi prejetih računov dobaviteljev in skladno z dogovorjenimi oz. predpisanimi ključi delitve. Dobavitelj lahko stroške tudi sam deli med etažne lastnike, vendar se v praksi načeloma to ne dogaja (izjema so nekatera komunalna podjetja), ker dobaviteljem to prinaša dodatno delo in stroške, največkrat pa nimajo na voljo ključev delitve. Upravnik je skladno z 71. členom SZ-1 dolžan dobavitelju poravnati zapadle denarne obveznosti glede na prejeta plačila s strani etažnih lastnikov. V primeru, da obveznosti niso poravnane v celoti, mora upravnik dobavitelju, na njegovo zahtevo posredovati podatke o lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za izterjavo. Stroški, ki odpadejo na posamezne etažne lastnike, so praviloma nizki in nesorazmerni s stroški izterjave, zato lahko upravnik in dobavitelj skleneta pogodbo, s katero se dogovorita, da bo upravnik za določeno ceno plačal celoten račun in na ta način pridobil aktivno legitimacijo za izterjavo skupaj z ostalimi stroški upravljanja. Opisano pogodbo sta sklenila tudi organ kot dobavitelj in Terca d.o.o., Šentrupert, kot upravnik in je bila kasneje odpovedana. Stranski udeleženec poudarja, da pogodba po sami naravi sploh ne predstavlja informacije javnega značaja, saj jo je organ sklenil v okviru svoje profitne gospodarske dejavnosti in ni vezana na porabo javnih sredstev. Cena za opravljanje gospodarske javne službe je predpisana z občinskim odlokom in je javno podjetje ne more prosto oblikovati in zaradi morebitnih dodatnih stroškov zvišati. Stranski udeleženec je prevzel del obveznosti dobavitelja, ki je imel zaradi tega manjše stroške poslovanja, saj je izstavil za posamezno večstanovanjsko stavbo le en račun, odpadli so tudi stroški za opominjanje in izterjavo neplačnikov ter riziko neizterljivosti posameznih terjatev. Pogodba je poslovna skrivnost in zato predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Njeno posredovanje prosilcu in morebitno posredovanje tretjim osebam bi stranskemu udeležencu povzročilo veliko gospodarsko škodo. Na podlagi tako pridobljenih podatkov bi lahko prosilec ali tretja oseba ponudila sodelovanje pod ugodnejšimi pogoji ali celo pod ceno in na ta način prevzela tudi upravljanje večstanovanjskih stavb.
3. Organ kot zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti .
Organi, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so opredeljeni v 1. členu ZDIJZ, in sicer so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru gre za organ, ki je javno podjetje, torej je oseba javnega prava, in kot tak je organ nedvomno zavezanec po določbah ZDIJZ, pri čemer pa je potrebno pojasniti, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem. Tako je npr. za izvajalce javnih služb značilno, da v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja. Informacije, ki se nanašajo na tržno dejavnost organa, so tako izvzete iz režima ZDIJZ, kar izhaja tudi iz namena samega ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem javnega sektorja v širšem smislu.
Organ izvaja tako gospodarske javne službe, kot tudi tržne dejavnosti. Dejavnosti, ki jih opravlja organ so izrecno naštete v 7. členu statuta organa (Statut Javnega podjetja Komunalno stanovanjskega podjetja Litija d.o.o., Litija, št. 014-1/2007, z dne 19. 12. 2007, v nadaljevanju statut), in sicer organ opravlja naslednje dejavnosti gospodarskih javnih služb:
- oskrba s pitno vodo,
- odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne in padavinske vode,
- zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov,
- odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
- urejanje in čiščenje javnih površin,
- vzdrževanje in varstvo lokalnih in drugih javnih cest,
- urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost.
Poleg dejavnosti gospodarskih javnih služb organ opravlja tudi druge dejavnosti komunalnega in stanovanjskega značaja, ki so izrecno naštete v 2. odstavku 7. člena statuta organa. Poleg teh dejavnosti pa lahko organ opravlja še druge dejavnosti, ki so potrebne za njegov obstoj (npr. evidence, računovodsko finančni servis) in v manjšem obsegu tudi druge dejavnosti, ki so namenjene dejavnostim, vpisanim v sodni register, in ki se običajno v manjšem obsegu ali občasno opravljajo ob tej dejavnosti, ali ki prispevajo k boljšemu in popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti strojev, delovne sile in materialov, ki se uporabljajo za opravljanje vpisane dejavnosti, in druga pooblastila in naloge, ki mu jih zaupata ustanovitelja ali druge pravne osebe (3. odstavek 7. člena Statuta).
4. Presoja v konkretnem primeru zahtevanih dokumentov
V obravnavanem primeru organ z vsemi zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar pa zatrjuje, da dokumenti, glede katerih je bil prosilcu dostop zavrnjen, ne predstavljajo informacij javnega značaja, oziroma gre za dokumente, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je najprej obravnaval prosilčevo pritožbo, ki se nanaša na dokument, do katerega je organ prosilcu ugodil vpogled, nadalje pa je Pooblaščenec preverjal, ali je bila v zavrnilnem delu odločitev organa pravilna.
4. 1. Pogodba med organom in podjetjem Petrol d.d. iz Ljubljane za dobavo in dostavno lahkega kurilnega olja za kotlovnici na Ulici solidarnosti 5 in Jerebovi 6, Litija, vključno z vsemi eventualnimi aneksi.
Prosilcu je bilo v delu, v katerem je zahteval vpogled v aktualno pogodbo med organom in podjetjem Petrol d.d. iz Ljubljane za dobavo in dostavno lahkega kurilnega olja za kotlovnici na Ulici solidarnosti 5 in Jerebovi 6, Litija, vključno z vsemi eventualnimi aneksi, ugodeno, in sicer je organ prosilcu omogočil vpogled v Pogodbo o sukcesivni dobavi goriv št. 439-2/2009-9 z dne 9. 10. 2009, ki v konkretnem primeru ustreza prosilčevi zahtevi.
Zoper vsebinski del se prosilec v tem delu ni pritožil, se pa njegova pritožba v tem delu nanaša na način seznanitve z zahtevano informacijo, in sicer prosilec v pritožbi navaja, da mora biti pogodba, s katero javno podjetje naroča in kupuje goriva za obratovanje kotlovnic, dostopna v pisni obliki zainteresiranim občanom, zato pričakuje kopijo predmetne pogodbe, tako kot je zahteval v zahtevku.
Glede navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da iz prosilčeve zahteve z dne 7. 2. 2012 izrecno izhaja le, da prosilec želi vpogled v samo pogodbo, ne izhaja pa, da zahteva tudi fotokopijo. Ker Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne sme odločati preko primarne zahteve prosilca, je potrebno njegovo pritožbo v tem delu zavrniti, saj prosilec fotokopije pogodbe od organa z zahtevo z dne 7. 2. 2012 dejansko ni zahteval. Odločitev organa, da prosilcu omogoči vpogled v pogodbo je zato pravilna, mora pa organ prve stopnje prosilčevo pritožbo, iz katere izhaja zahteva po fotokopiji predmetne pogodbe, obravnavati kot novo zahtevo ter o njej odločiti skladno z odločbami ZDIJZ.
4. 2. Pogodba o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, sklenjena dne 31. 3. 2009
Organ je prosilcu zavrnil dostop do Pogodbe o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, ki je bila sklenjena dne 31. 3. 2009, ker zahtevan dokument ne predstavlja informacije javnega značaja, saj gre za dvostranski pravni posel dveh pravnih oseb, ki ni vezan na javna sredstva. Prav tako zahtevana pogodba skladno z dogovorom pogodbenih strank (6. člen) predstavlja poslovno skrivnost.
Tudi stranski udeleženec v tem postopku poudarja, da pogodba po sami naravi sploh ne predstavlja informacije javnega značaja, saj jo je organ sklenil v okviru svoje profitne gospodarske dejavnosti in ni vezana na porabo javnih sredstev. Cena za opravljanje gospodarske javne službe je predpisana z občinskim odlokom in je javno podjetje ne more prosto oblikovati in zaradi morebitnih dodatnih stroškov zvišati. Prav tako stranski udeleženec, poudarja, da je pogodba poslovna skrivnost in zato predstavlja izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
S stališčem, da zahtevana Pogodba o poslovnem sodelovanju med organom in stranskim udeležencem, sklenjena dne 31. 3. 2009, ni informacija javnega značaja, ker se ne nanaša na javna sredstva, kot zatrjujeta organ in stranski udeleženec, se Pooblaščenec ne more strinjati. Javno podjetje kot oseba javnega prava je namreč zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z njegovim javnopravnim delovanjem oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ in ne le v delu, ko gre za neposredno porabo javnih sredstev (je pa v tem delu zahteva po transparentnosti še večja, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe). Ni pa nujno, da so vse informacije, ki v tem smislu sodijo v delovno področje organa, tudi prosto dostopne, saj je v takšnem primeru vedno potrebna nadaljnja presoja izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Po oceni Pooblaščenca se zahtevana pogodba nedvomno nanaša na gospodarske javne službe, ki jih izvaja organ, kar je Pooblaščencu na ogledu in camera potrdil tudi organ sam. Res je sicer, da z zahtevano pogodbo organ samega izvajanja javne službe ni prenesel na tretjo osebo, niti predmetna pogodba ne posega v ceno opravljenih storitev (cena je namreč vnaprej določena z občinskimi predpisi), kljub temu pa Pooblaščenec ne more mimo dejstva, da je bila pogodba sklenjena prav iz razloga, ker je organ izvajalec gospodarskih javnih služb na območju Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji. Na podlagi izvajanja storitev javnih služb je namreč organ upravičen končnim uporabnikom zaračunavati ceno teh storitev. Če končni uporabnik cene storitve ne plača, gre dobavitelj (v konkretnem primeru organ kot izvajalec javne službe) v izterjavo neplačane terjatve. V konkretnem primeru pa sta stranski udeleženec, kot upravnik večstanovanjskih stavb na tem področju, in organ sklenila pogodbo, s katero je bilo dogovorjeno, da bo ceno storitev javne službe izvajalcu (organu) v celoti poravnal upravnik (stranski udeleženec), hkrati pa bo pridobil aktivno legitimacijo za izterjavo zaračunanega zneska od končnega uporabnika, pri čemer je bilo s predmetno pogodbo dogovorjeno tudi plačilo, ki za prevzem pogodbeno dogovorjenih obveznosti pripada upravniku (stranskemu udeležencu).
Na podlagi dogovorjenega načina plačila je mogoče zaključiti, da so bila finančna sredstva, zaračunana končnim uporabnikom iz naslova izvajanja javne službe, razporejena drugače, kot bi bila, če zahtevana pogodba ne bi bila sklenjena. Del sredstev je namreč namesto na organ kot dejanskega izvajalca javne službe odpadel na stranskega udeleženca, v zameno za prevzem vseh pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Nobenega dvoma torej ni, da je imela obravnavana pogodba določene finančne posledice tudi na področju izvajanja javnih služb organa, pri čemer za postopek po ZDIJZ ni relevantno, da so bile te posledice lahko celo pozitivne, kot to zatrjuje stranski udeleženec (npr. manjši stroški poslovanja, ni rizika neizterljivosti ipd.). Domet ZDIJZ se namreč pri izvajalcu javne službe razteza na vse dokumente in informacije, ki se področja javne službe na kakršen koli način dotikajo.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da zahtevana pogodba nedvomno izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja, kot jih predvideva 4. člen ZDIJZ, saj obstaja v materializirani obliki hkrati pa sodi v delovno področje organa, saj ima njena vsebina vsekakor posledice v dejavnosti, ki jo organ izvaja kot gospodarsko javno službo. Tako organ kot stranski udeleženec (ki sta v konkretnem primeru pogodbeni stranki) pa nadalje tudi zatrjujeta, da pogodba ni prosto dostopna informacija javnega značaja, ker je v 6. členu označena kot poslovna skrivnost, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju preveril, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi zakonski pogoji za aplikacijo zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti.
Po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (t.j. Zakonom o gospodarskih družbah, Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Po 1. odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana pogodba v 6. členu določa, da sta pogodbeni stranki zavezani čuvati poslovno tajnost iz medsebojnega ravnanja, kar pomeni, da zahtevana pogodba dejansko predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju iz 1. odstavka 39. člena ZGD-1, kot to zatrjujeta tako organ kot tudi stranski udeleženec in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Kljub temu pa je potrebno opozoriti, da je na tem mestu potrebna uporaba t. i. izjeme od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe 1. odstavka (t.j. ne glede na izjeme od prostega dostopa, op. Pooblaščenca) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
Kot je že bilo pojasnjeno, je imela namreč obravnavana pogodba finančne posledice tudi na področju izvajanja javnih služb organa. Del sredstev, ki bi jih organ iz tega naslova namreč prejel od končnih uporabnikov, je bil v zameno za prevzem določenih pogodbenih obveznosti, prerazporejen k tretji osebi (stranskemu udeležencu), ki pa javne službe na tem geografskem področju ni izvajal. Pooblaščenec še pojasnjuje, da ni njegova naloga, da oceni, ali je imela takšna pogodba v končni fazi pozitiven ali negativen finančni učinek za organ, je pa dejstvo, da so bila v obravnavani pogodbi kot plačilo za prevzem obveznosti dogovorjena (tudi) sredstva, ki bi jih organ pridobil iz naslova izvajanja gospodarskih javnih služb, ta sredstva pa nedvomno predstavljajo javna sredstva.
V zvezi s tem se je potrebno zavedati, da je izvajanje javne službe specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je Pooblaščenec pri opredelitvi pojma javnih sredstev že večkrat oprl na določbe Zakona o računskem sodišču (Ur. l. RS, št. 11/2001, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZRacS-1). ZRacS-1 namreč v 1. odstavku 20. člena določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz 5. odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. 5. odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:
1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
- da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;
- da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
- prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.
Iz navedene določbe ZRacS-1 izhaja, da spada med uporabnike javnih sredstev vsaka oseba (pravna ali fizična), če izvaja javno službo. Organ je torej v delu, ko izvaja navedene dejavnosti kot javno službo, uporabnik javnih sredstev. Iz določbe 5. odstavka 20. člena ZRacS-1 izhaja logičen sklep, da pojem javnih sredstev ne zajema zgolj proračunskih sredstev, pač pa tudi sredstva, ki jih izvajalec javne službe za izvajanje javne službe pridobi iz drugih virov (npr. od končnih uporabnikov). Do istega zaključka pridemo tako z jezikovno razlago, kot tudi z logično razlago (argumentum a contrario) 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zakonodajalec je namreč zapisal, da se dostop do informacije dovoli, če gre za porabo javnih sredstev in ne, da se dostop dovoli, če gre (zgolj) za porabo proračunskih sredstev. Če bi zakonodajalec želel določiti dostop zgolj do tistih informacij, ki so vezana na porabo proračunskih sredstev, bi to nedvomno izrecno zapisal, a tega ni storil. Zaradi tega je po oceni Pooblaščenca potrebno pojem javna sredstva iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše, in ga nikakor ne enačiti s pojmom proračunska sredstva. Četudi v obravnavanem primeru izvajanja javne službe ne gre za neposredno, niti za posredno porabo proračunskih sredstev, pa nedvomno gre za porabo javnih sredstev, in sicer sredstev, ki jih uporabniki plačujejo za javno službo, ki jo izvaja organ.
Da gre v konkretnem primeru vsekakor za sredstva, ki izvirajo iz naslova opravljanja gospodarske javne službe (torej za javna sredstva), izhaja tudi iz naknadnega pojasnila organa, ki je v pojasnilu Pooblaščencu navedel, da organ skladno z Slovenskim računovodskim standardom 35 vodi prihodke in odhodke ločeno za vsako dejavnost, ki jo opravlja (torej dejavnosti gospodarskih javnih služb ločuje od drugih tržnih dejavnosti), kar velja tudi za račune (ki so bili na podlagi obravnavane pogodbe) poslani stranskemu udeležencu, in sicer so se prihodki iz gospodarskih javnih služb knjižili ločeno od prihodkov tržne dejavnosti. Iz navedenega jasno izhaja, da je organ iz naslova predmetne pogodbe od stranskega udeleženca prejemal finančna sredstva, ki so se knjižila kot prihodki iz gospodarskih javnih služb.
Na tem mestu je potrebno še poudariti, da je nadzor javnosti prav na področju izvajanja javnih služb izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev, temu je namenjen 3. odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Za učinkovito izvajanje te funkcije ZDIJZ je v konkretnem primeru bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ razpolaga s sredstvi, ki jih prejema za storitve, ki jih izvaja kot javno službo, saj so sredstva, ki jih plačajo uporabniki teh storitev, med drugim namenjena tudi izvajanju te javne službe. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev. Vsaka pravna oseba javnega prava (npr. javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega zavedati, da je njena svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. Pooblaščenec na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe drugega odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
Po oceni Pooblaščenca vsaj del pogodbe izrecno vsebuje informacije, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev, in sicer 3. in 5. člen zahtevane pogodbe, ki opredeljujeta predmet same pogodbe ter obračun in plačilo storitev iz pogodbe, prav tako pa je ob tem potrebno razkriti tudi podatke o pogodbenih strankah, ki se nahajajo na začetku in na koncu same pogodbe.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega organu naložil, naj prosilcu omogoči vpogled v del dokumenta, ki predstavlja prosto dostopne informacije, in sicer na podlagi 7. člena ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki niso prosto dostopne in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Obravnavan dokument po oceni Pooblaščenca le deloma predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja (v delu, v katerem se pogodba izrecno nanaša na porabo javnih sredstev), ker v preostalem delu predstavlja poslovno skrivnost organa in stranskega udeleženca.
4. 3. Pogodba o nudenju in opravljanju odvetniških storitev, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo Gorše o.p., d.o.o., in računi, ki so bili izstavljeni in plačani iz naslova te pogodbe.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca, obravnavani v tej točki odločbe, ustrezata naslednja dokumenta:
- Pogodba o nudenju in opravljanju odvetniških storitev z dne 18. 1. 2011, ki jo je organ sklenil z odvetniško družbo Gorše o.p., d.o.o. in
- račun za opravljene storitve št. 077/II z dne 19. 12. 2011.
Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil, ker po njegovi oceni ne predstavljajo informacij javnega značaja. Organ je pojasnil, da se predmetna pogodba nanaša na pravdni spor, voden pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je bil s strani organa sprožen v smislu 6. člena OZ zaradi izkazovanja dobrega gospodarjenja, predvsem pa zaradi zavarovanja interesov podjetja in preprečevanja nadaljnje škode, ki jo je s svojimi ravnanji povzročala tožena stranka. Spor se je končal s sodno poravnavo v mediacijskem postopku. Odvetniški stroški po pojasnilu organa niso bremenili gospodarskih javnih služb, pač pa so bili kriti iz finančnih sredstev, ki predstavljajo tržno dejavnost organa, kar izhaja tudi iz izseka revizijskega poročila, ki ga je Pooblaščencu predložil organ. Iz revizijskega poročila namreč izhaja, da je strošek odvetniških storitev, ki se nanaša na zastopanje v tem postopku, evidentiran na stroškovnem mestu tržne dejavnosti (stroškovno mesto TO1100, ki je stroškovno mesto tržne dejavnosti).
Kot je že bilo pojasnjeno, informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem, saj je postopek dostopa do informacij javnega značaja namenjen prav pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim oziroma oblastnim delovanjem organov zavezancev.
Glede na sabo vsebino zahtevane pogodbe ter računa, izdanega na njeni podlagi, Pooblaščenec ugotavlja, da se v ničemer ne nanaša na izvajanje javne službe organa oziroma se v ničemer ne navezuje na izvajanje javnopravnih nalog organa. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da zahtevane informacije v tem delu ne predstavljajo informacij javnega značaja, ker ne sodijo v delovno področje organa, v katerem bi bil organ zavezan za posredovanje informacij v skladu z ZDIJZ. V tem delu se torej zahteva prosilca v celoti zavrne.
5. Zaključek
Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odpravil odločbo organa, v delu, ki se nanaša na zavrnitev vpogleda v Pogodbo o poslovnem sodelovanju med organom in podjetjem Terca d.o.o. Šentrupert, sklenjeno dne 31. 3. 2009. V tem delu je Pooblaščenec sam rešil zadevo in odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v naslednje dele pogodbe:
- naziv pogodbe in podatke o pogodbenih strankah,
- 3. in 5. člen pogodbe,
- datum in podatki o podpisnikih pogodbe.
Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V preostalem delu pa je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da ni utemeljena.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka