Prosilec - Občina Ivančna Gorica
+ -Številka: 090-65/2012/4
Kategorije: Kršitev postopka, Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval podatke v zvezi z občinskim prostorskim načrtovanjem. Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil iz razloga neobstoja informacije in razloga, da sploh ne gre za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka, zato je odločbo organa odpravil, postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter s svojo odločbo odločil, da je organ dolžan posredovati določene podatke v zvezi z občinskim prostorskim načrtovanjem, saj dokumenti obstajajo in ne predstavljajo izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Večino zahteve prosilca pa je zavrnil, ker dokumenti ne obstajajo ali ker je prosilec zahteval odgovore na vprašanja, kar pa je izven dometa ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-65/2012/4
Datum: 15. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica (v nadaljevanju organ), št. 090-0003/2012, z dne 27. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, št. 090-0003/2012, z dne 27. 2. 2012 v zavrnilnem delu odpravi.
Delu zahteve prosilca iz 8. in 9. točke zahteve, ki se nanaša na grafiko vseh parcel, ki so predlagane, da se jim spremeni namembnost iz zazidljive v nezazidljivo ter grafiko vseh parcel, ki se jim na novo daje namen zazidljivosti se ugodi tako, da se prosilcu posreduje napotilo na spletno stran http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/sporocila-in-obvestila/?id=315.
11. točki zahteve prosilca se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- dokument organa št. 3505-0005/2008-3, z dne 5. 3. 2009 z zadevo: Vloga za izdajo smernic na Osnutek občinskega prostorskega načrta za Občino Ivančna Gorica (1 stran);
- dokument organa št. 3505-0005/2008-4, z dne 18. 3. 2009 z zadevo: Ponovna oddaja dveh DVD osnutka OPN za Občino Ivančna Gorica – smernice (1 stran);
- dokument Ministrstva za okolje in prostor št. 35016-55/2008/3 z dne 11. 3. 2009 z zadevo: Vloga za izdajo smernic na Osnutek občinskega prostorskega načrta za Občino Ivančna Gorica (1 stran);
- dokument Ministrstva za okolje in prostor št. 35016-55/2008 z dne 6. 7. 2009 z zadevo: Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica – smernice s področja poselitve s prilogo (5 strani A4 in 1 stran A3);
- dokument Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 352-120/2005/12, z dne 27. 11. 2009 z zadevo: Smernice za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica (5 strani) in
- dokument Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3401-64/2008/2, z dne 14. 4. 2009 z zadevo: Smernice in strokovne podlage za Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica – področje gozda (2 strani).
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 2. 2012 na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahteval informacije v 16 točkah:
1. predlog, na osnovi katerega je v dopolnjenem osnutku predlagano, da parcele 1002/1, 2 in 3 ter 1001/1 izpadejo iz zazidljivosti in se označijo z K2;
2. predlog, na osnovi katerega se širi območje zazidljivosti v IG IVG-24 in v IG IVG OPPNi na kmetijska zemljišča z oznako K1;
3. predlog, na osnovi katerega se spremeni namembnost parcel v območju označenim z VIG 6-a;
4. predlog, na osnovi katerega se prejšnje območje naselja Višnja Gora po PUP Dolinsko dno G-10 deli na Vig 6-b in Vig 6-c;
5. predlog, na osnovi katerega se predlaga sprememba namembnosti za parcele 704/1, 787/2, 689/4, 689/5, 688/2 vse k.o. Dedni dol v območju naselja Stari trg označenim z rdeče VIG 6 b v predelu med avtocesto in lokalno cesto;
6. predlog, na osnovi katerega se sedanje območje naselja Višnja Gora Dolinsko dno G-11 deli na dva dela in sicer BC in Zs;
7. spisek vseh podanih predlogov s strani predlagateljev z zaporedno številko prispele pošte in datumom sprejema;
8. preglednico in grafiko vseh parcel, ki so predlagane, da se jim spremeni namembnost iz zazidljive v nezazidljivo;
9. preglednico in grafiko vseh parcel, ki se jim na novo daje namen zazidljivosti;
10. preglednico vseh parcel, ki se jim zmanjšuje namembnost glede na prejšnje stanje;
11. korespondenco organa z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s prostorskim načrtovanjem. Še posebej ga zanima informacija, na kakšen način naj bi bilo doseženo soglasje ministrstva za kmetijstvo za posege na področje K1, to je najboljša kmetijska zemljišča? Slišati je namreč, da se na račun pridobivanja soglasja za posege na K1 območje mora nekaterim drugim zemljiščem spremeniti namembnost iz zazidljivih v nezazidljiva;
12. informacijo o tem, ali so pripravljavci sprememb iz firme Acer s strani občine seznanjeni, da sta investitorja ……….. in …………… v fazi projektiranja na svojih parcelah 1002/1, 2 in 3 ter 1001/1, vse k. o. Stična;
13. prosi za odgovore:
- ali so pripravljavci dopolnjenega osnutka OPN-ja seznanjeni z njegovimi uradnimi obvestili Občini Ivančna Gorica o pričetku projektiranja na parcelah 722/1, 722/2, 722/3, 722/4, 722/5, 722/6, 722/7, 725/5 in 725/5 (obvestilo poslano dne 6. 6. 2011) in na parceli 1002/2 k. o. Stična (obvestilo poslano dne 23. 2. 2011);
- ali so pripravljavci OPN-ja obveščeni s strani občine o poteku projektiranja športnega centra z avtokampom na parceli 714/2 k. o. Dedni dol, saj so občinski uradi od projektiranja dobivali vloge za projektne pogoje in tudi sprejeli njegovo obvestilo o pričetku projektiranja, poleg tega imajo občinski uradniki na mizi tudi vlogo upravne enote za odmero komunalnih dajatev v okviru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt na parceli 728/3 in 728/6;
- ali so občinski funkcionarji seznanili pripravljavce OPN-ja o tem, da jih je prosilec na sestanku obvestil z idejnim projektom športnega centra s fitnesom, lokalom in avtokampom na parceli 714/2, k. o. Dedni dol;
- ali so pripravljavci prejeli elaborat posega v prostor za parcele 634, 629/4, 691/2 vse k. o. Dedni dol v zvezi s predlogom prosilca za postavitev kmetije;
14. informacijo, zakaj ni upoštevana smernica iz državnega prostorskega načrta, ki določa, da vsi postopki pri načrtovanju ne smejo poslabšati razmer v naseljih in kdo je za to odgovoren. To utemeljuje z umestitvijo območja VIG 6a v naselju Stari trg, ki je po predlogu namenjeno parkirišču za tovorna vozila;
15. prosi za odgovor, kaj je občina storila z vlogo, ki jo je prosilec podal v sprejemni pisarni v imenu več podpisnikov 19. 12. 2011 in ali je razumela, da je to istočasno vloga za informacijo javnega značaja. Če ni in je potrebno to posebej opozoriti, potem prosi, da se iz te vloge zahtevane informacije posredujejo čim prej;
16. izvod karte, na kateri so vrisani predlogi, ki so jih dali ljudje. Ta karta je bila na javni razpravi projicirana na platno, naslednji dan na javni razgrnitvi pa mu je vodja oddelka za prostor ni hotela pokazati. Vztraja, da to karto dobi.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0003/2012, z dne 27. 2. 2012, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da se v prostorih občine prosilcu po predhodni najavi omogoči vpogled v urbanistični načrt za naselji Višnja Gora in Ivančna Gorica, občinski prostorski načrt dopolnjen osnutek (november 2011, grafični in tekstualni del) ter okoljsko poročilo za občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica (Poročilo za javno razgrnitev, junij 2011, dopolnitev oktober 201). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ zahteve prosilca v točkah 7, 11, 12, 13, 14, 15 in 16 zavrnil bodisi iz razloga neobstoja informacij javnega značaja, bodisi da zahtevani odgovorni ne predstavljajo informacijo javnega značaja, medtem ko je zahtevam prosilca v točkah 1 – 6 in 8 – 10 ugodil.
Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navaja, da se v odločbi niti ne poskuša podati informacij, ki jih kot investitor želi pridobiti. Z ničemer organ ne sme in ne more omejevati informacij, ki so po zakonu o prostorskem načrtovanju javne. Prosilec zahteva, da organ poda informacije za vsako točko, kot jih je navedel v vlogi, saj iz obrazložitve ne more vedeti točno, na katere točke vloge se obrazložitev nanaša. Nadalje prosilec navaja, da organ napačno tolmači, da zahteve po točkah 7, 11, 12, 13, 14, 15 in 16 niso informacija javnega značaja. Če velja, da dokumenti ne obstajajo, prosi, da se navede za katere točke. Če pa ne obstaja spisek vlog – pobud za spremembe namembnosti, potem je pod vprašajem celoten postopek prostorskega načrtovanja. Namreč organ izrecno navaja, da spiska vlog nima, kar kaže na popolno odsotnost nepreglednosti postopka in je zelo sumljivo, torej ne držijo navedbe organa na razgrnitve, da se je opredelil do vseh predlogov. Glede 11. točke svoje zahteve prosilec navaja, da so predstavniki občine izjavili, da so pogovori z ministrstvoma bili. Za odgovor na točki 12 in 13 njegove zahteve prosilec trdi, da je ciničen, saj je pomembno, ali je občina obvestila pripravljavce o tem, kajti kako potem sploh poteka priprava OPN-ja, če pripravljavci ne dobijo potrebnih podatkov. Glede odgovora na 15. točko prosilec navaja, da daje slutiti, da organ ne misli upoštevati zakona o prostorskem načrtovanju. Pod 16. točko zahteve prosilec vztraja, da karto dobi. Za točke od 1 – 6 svoje zahteve prosilec želi, da se mu posreduje odgovore po točkah, glede točk 8 -10 pa navaja, da je čista neresnica, da so bili ti podatki javno razgrnjeni. Namreč teh kart ni bilo, zato ga zanima, če sploh so in če so, jih naj organ posreduje, če pa jih ni, jih naj izdela.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom št. 090-003/2012-4, z dne 7. 3. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 8. 5. 2012 z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja in ugotovitve vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, opravil pri organu ogled in camera.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je, po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, se Pooblaščenec do tega ni posebej opredeljeval. Je pa bilo v konkretnem primeru primarno treba razrešiti vprašanje, ali organ z informacijami, ki jih zahteva prosilec, sploh razpolaga, v kakšnem obsegu in obliki. Ker je prosilec zahteval informacije javnega značaja v 16 točkah in ker izrecno želi pojasnila za vsaka točko zahteve, je Pooblaščenec obrazložitev te odločbe razdelal po točkah zahteve prosilca.
2. Odgovor na vprašanje in obrazložitev k 13. in 15. točki zahteve prosilca
Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec v 13. in 15. točki zahteve od organa zahteva odgovore na vprašanja, saj je zahtevi izrecno formuliral kot vprašanje in prosi za odgovor. Pooblaščenec zato opozarja na opredelitev informacije javnega značaja, ki je zapisana v določbi 4. ZDIJZ. Po tej definiciji je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo takšen dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti).
Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. člena ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci na podlagi ZDIJZ niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ 13. in 15. točko zahteve prosilca zavrnil iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj prosilec zahteva odgovore na vprašanja, hkrati pa je organ prosilcu poskušal odgovoriti. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ želel prosilcu ugoditi in mu podal odgovor, čeprav po določba ZDIJZ tega ni dolžan storiti.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja Pooblaščenec ocenjuje, da odgovori na vprašanja prosilca v 13. in 15. točki zahteve niso del ZDIJZ, zato se zahtevi prosilca v 13. in 15. točki zahteve kot neutemeljeni zavrneta.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na dejstvo, da ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec v točkah 7., 11., 12., 14. in 16 svoje zahteve. Iz pritožbe prosilca izhaja, da se pritožuje tudi glede drugih točk svoje zahteve, da dokumenti morajo obstajati, zato je Pooblaščenec za razjasnitev dejanskega stanja dne 8. 5. 2012 pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil sestavljen zapisnik št. 090-65/2012/3, z dne 8. 5. 2012.
Glede na to, da se organ sklicuje na dejstvo, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic informacij mogoč.
Na ogledu in camera je Pooblaščenec po točkah zahteve prosilca preverjal, ali organ sploh razpolaga z zahtevanimi dokumenti, v kakšni obliki in obsegu ter ugotovil, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju.
3.1 Obrazložitev k 1. – 6. točki zahteve prosilca
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je organ 1. – 6. točki zahteve prosilca ugodil tako, da mu je omogočil vpogled v urbanistični načrt za naselji Višnja Gora in Ivančna Gorica, občinski prostorski načrt dopolnjen osnutek (november 2011, grafični in tekstualni del) ter okoljsko poročilo za občinski načrt Občine Ivančna Gorica (Poročilo za javno razgrnitev, junij 2011, dopolnitev oktober 2012).
Prosilec v pritožbi navaja, da podatkov, ki jih zahteva v točka 1. – 6. ni dobil ne na obravnavi, ne na javni razgrnitvi in torej zahteva informacije o predlogih. Na ogledu je organ pojasni, da se prosilec po prejemu izpodbijane odločbe ni oglasil pri organu, da bi si ogledal dokumente, za katere mu je organ omogočil vpogled. Pooblaščenec je organu pojasnil, da prosilec želi konkretne predloge fizičnih ali pravnih oseb (predvsem občanov), ki so bili podlaga oz. na osnovi katerih so bile narejene spremembe v dopolnjenem osnutku občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), kot navaja prosilec v točka 1. – 6. svoje zahteve. Organ pove, da predlogov, ki bi bili osnova, torej podlaga za spremembe v dopolnjenem osnutku OPN-ja, ki jih prosilec navaja v točkah svoje zahteve od 1 – 6, ni, saj organ z njimi ne razpolaga. Obstajajo le strokovne podlage (Urbanistični načrt), na osnovi katerih se je osnutek OPN-ja pripravil. Namreč, osnutek OPN-ja se pripravi na osnovi strokovnih podlag, študij in zakonodaje, ne pa na podlagi predlogov. Pooblaščenec ugotavlja, da sodelovanje javnosti v skladu s 50. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.) in 43/2011-ZKZ-C; v nadaljevanju ZPNačrt) nastopi šele z javno razgrnitvijo osnutka OPN-ja in okoljskega načrta. V tej fazi poteka zbiranje pripomb in predlogov na dopolnjeni osnutek, preučitev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek OPN, priprava stališč in objava le teh ter pisna seznanitev lastnikov s stališči glede pripomb in predlogov.
Glede na ugotovitve na ogledu ter določbe ZPNačrt Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v postopku na prvi stopnji nepopolno in zmotno ugotovil dejstva ter napačno uporabil določbe materialnega prava, zato je Pooblaščenec na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločba odpravil in zahteve prosilca v točkah 1. - 6. zahteve prosilca zavrnil iz razloga neobstoja zahtevanih informacij javnega značaja.
3.2 Obrazložitev k 7. točki zahteve prosilca
Organ je na ogledu pojasnil, da ne razpolaga s spiskom vseh podanih predlogov s strani predlagateljev z zaporedno številko prispele pošte in datumom sprejema. Pooblaščenec je vpogledal v evidenco evidentiranja zadev v glavni pisarni in ugotovil, da ni mogoč priklic seznama iz evidence glavne pisarne, kot ga zahteva prosilec. V prvi vrsti imajo evidentirane zadeve v elektronski obliki šele od leta 2005, kar pomeni, da vse vloge pred tem letom obstajajo le v fizični obliki. Glede razpoložljivih zadev v elektronski obliki pa ni mogoče iskanje samo po kriteriju »predlogi sprememb« ali podobno, ker se na seznamu pojavijo še vse ostale vloge, ki niso predlogi in hkrati so pod določenimi vlogami še dodatne vloge, tudi predlogi sprememb, ki pa v prvotnem izpisu niso vidne.
Kot že omenjeno, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Iz obširne prakse Pooblaščenca (npr. odločba št. 021-13/2007/4) resda izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi:
- zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še
- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim spiskom. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevane informacije, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec na ogledu pregledal vsebino in način vodenja evidence glavne pisarne in preverjal obstoj zahtevanih informacij in ugotovil, da organ s spiskom, kot ga zahteva v 7. točki svoje zahteve, ne razpolaga, zato se 7. točka zahteve prosilca zavrne iz razloga neobstoja informacije javnega značaja.
3.3 Obrazložitev k 8.- 10. točki zahteve prosilca
Organ je na ogledu pojasnil, da s preglednicami, kot jih prosilec zahteva v točkah 8., 9. in 10. zahteve, ne razpolaga in pri tem opozarja na tretji odstavek 50. člen ZPNačrt, ki določa, da mora javno naznanilo iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi navedbo vseh zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja, razen pri pripravi prvega občinskega prostorskega načrta.
Glede na ugotovitve na ogledu ter določbe ZPNačrt Pooblaščenec ugotavlja, da organ s preglednicami, ki jih prosilec zahteva v točkah 8., 9. in 10. zahteve, ne razpolaga in se torej zahteva prosilca v tem delu zavrne, saj ni izpolnjen kriterij materializirane oblike iz 4. člena ZDIJZ.
Hkrati pa Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga z grafiko vseh parcel, ki so predlagane, da se jim spremeni namembnost iz zazidljive v nezazidljivo ter grafiko vseh parcel, ki se jim na novo daje namen zazidljivosti, ki ju je prosilec zahteval v 8. in 9. točki svoje zahteve. Organ je na ogledu pojasnil, da obstaja grafika prvega OPN-ja, ki je bila javno razgrnjena in si jo je prosilec imel možnost in tudi si jo je ogledal. Prav tako je bila grafika objavljena na spletni strani organa. Organ je še dodal, da grafika obstaja v fizični obliki v velikih formatih in v elektronski obliki na CD-ju, katere kopijo je Pooblaščenec tudi prevzel. Organ še pove, da glede grafike ne obstaja nobena izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je pregledal dopolnjen osnutek OPN-ja Občine Ivančna Gorica in ugotavlja, da vsebuje tako tekstualni kot grafični del, oba dela pa sta sestavljena iz strateškega in izvedbenega dela. Pogoji za posege na vsaki parceli so določeni v izvedbenem delu OPN-ja, in sicer v tekstualnem delu (odlok in priloge) in grafičnih prilogah (z namensko rabo in po enotah urejanja prostora - EUP). Omenjeni OPN je bil od 5. 12. 2011 do 10. 1. 2012 javno razgrnjen na sedežu organa v času uradnih ur in ves čas javne razgrnitve na spletni strani organa. Hkrati pa so bili izvlečki za posamezno območje krajevne skupnosti razgrnjeni tudi na vseh sedežih krajevnih skupnosti v Občini Ivančna Gorica. Pooblaščenec zaključuje, da je OPN prosto dostopen na svetovnem spletu in glede na navedeno ne predstavlja nobene izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Delu zahteve prosilca iz 8. in 9. točke zahteve prosilca, ki se nanaša na grafiko vseh parcel, ki so predlagane, da se jim spremeni namembnost iz zazidljive v nezazidljivo in grafiko vseh parcel, ki se jim na novo daje namen zazidljivosti, se ugodi na način, da se prosilca, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja, napoti na spletno stran organa, kjer je objavljen dopolnjen osnutek OPN-ja Občine Ivančna Gorica. Torej, na spletni strani organa http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/sporocila-in-obvestila/?id=315 je v celoti objavljen dopolnjen osnutek OPN-ja Občine Ivančna Gorica s priporočilom za branje OPN-ja.
3.4 Obrazložitev k 11. točki zahteve prosilca
Organ je zahtevo prosilca iz 11. točke zvrnil iz razloga neobstoja informacij javnega značaja, medtem ko prosilec v pritožbi navaja, da korespondenca med organom in ministrstvoma nedvomno mora obstajati. Pooblaščenec je na ogledu organu pojasnil, da prosilec zahteva celotno oz. vsakršno obliko korespondence med organom in Ministrstvom za okolje in prostor ter organom in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s prostorskim načrtovanjem in preverjal obstoj zahtevane korespondence ter ugotovil, da organ razpolaga z določenimi dokumenti, ki predstavljajo korespondenco organa z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pooblaščenec je prevzel kopije omenjene korespondence, in sicer:
- dokument organa št. 3505-0005/2008-3, z dne 5. 3. 2009 z zadevo: Vloga za izdajo smernic na Osnutek občinskega prostorskega načrta za Občino Ivančna Gorica (1 stran);
- dokument organa št. 3505-0005/2008-4, z dne 18. 3. 2009 z zadevo: Ponovna oddaja dveh DVD osnutka OPN za Občino Ivančna Gorica – smernice (1 stran);
- dokument Ministrstva za okolje in prostor št. 35016-55/2008/3 z dne 11. 3. 2009 z zadevo: Vloga za izdajo smernic na Osnutek občinskega prostorskega načrta za Občino Ivančna Gorica (1 stran);
- dokument Ministrstva za okolje in prostor št. 35016-55/2008 z dne 6. 7. 2009 z zadevo: Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica – smernice s področja poselitve s prilogo (5 strani A4 in 1 stran A3);
- dokument Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 352-120/2005/12, z dne 27. 11. 2009 z zadevo: Smernice za pripravo Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica (5 strani) in
- dokument Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3401-64/2008/2, z dne 14. 4. 2009 z zadevo: Smernice in strokovne podlage za Občinski prostorski načrt Občine Ivančna Gorica – področje gozda (2 strani).
Navedene dokumente je Pooblaščenec po uradni dolžnosti presojal, ali morebiti obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ namreč lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Pri pregledu omenjenih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da se vsebina dokumentov v celoti nanaša na OPN organa, osebni podatki, ki se pojavljajo v dokumentih (ime in priimek župana, ministra, javnega uslužbenca organa in ministrstva) pa ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Glede na navedeno zahtevani dokumenti, ki predstavljajo korespondenco med organom in ministrstvoma, ne vsebujejo nobene izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj razpolaga z zahtevanimi dokumenti iz 11. točke zahteve prosilca. Pooblaščenec je zahtevi prosilca iz 11. točke zahteve ugodil in odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
3.5 Obrazložitev k 12. točki zahteve prosilca
Pooblaščenec je na ogledu preverjal obstoj zahtevanih informacij, saj prosilec želi informacijo in ne odgovor na vprašanje, kot je napačno odločil organ. Organ pove, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval, da so pripravljavci sprememb iz firme Acer s strani občine seznanjeni, da sta investitorja ……… in ………. v fazi projektiranja na svojih parcelah 1002/1, 2 in 3 ter 1001/1, k. o. Stična.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na 12. točko zahteve prosilca. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevane informacije, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec na ogledu preverjal obstoj zahtevanih informacij in ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da se zahteva prosilca iz 12. točke njegove zahteve zavrne, ker ni izpolnjen pogoj materializirane oblike za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.
3.6 Obrazložitev k 14. točki zahteve prosilca
Na ogledu je Pooblaščenec preverjal obstoj zahtevanih informacij, saj prosilec želi informacijo in ne odgovor na vprašanje, kot je napačno odločil organ. Organ pove, da dokument, kot ga zahteva prosilec, ne obstaja, saj so v celoti upoštevali smernice vseh pristojnih organov oz. nosilcev urejanja prostora.
Glede na ugotovitve na ogledu Pooblaščenec ugotavlja, da organ prve stopnje ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na 14. točko zahteve prosilca, zato Pooblaščenec zaključuje, da se 14. točka zahteve prosilca zavrne iz razloga neobstoja informacije javnega značaja.
3.7 Obrazložitev k 16. točki zahteve prosilca
Organ je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga neobstoja informacije javnega značaja, medtem ko prosilec v pritožbi navaja, da je bila zahtevana grafična karta na javni razgrnitvi projicirana na platno in jo organ torej mora imeti.
Na ogledu je Pooblaščenec preverjal obstoj karte, na kateri so vrisani predlogi, ki so jih dali ljudje in ugotovil, da organ z omenjeno karto ne razpolaga. Organ pove, da je izvajalec, ki za organ pripravlja OPN, na javni obravnavi prikazal omenjeno ilustrirano karto, ki je organ ni naročil in torej z njo niti v fizični niti v elektronski obliki ne razpolaga.
Pooblaščenec na podlagi ugotovljenega dejanske stanja zaključuje, da organ z zahtevano karto iz 16. točke zahteve prosilca ne razpolaga in se torej zahteva prosilca v tem delu zavrne iz razloga neobstoja informacije javnega značaja. Pooblaščenec ponovno poudarja, da so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
4. Sklepno
Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in izpodbijano odločbo organ v zavrnilnem delu odpravil, saj so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter s svojo odločbo odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka