Prosilec - Upravna enota Ravne na Koroškem
+ -Številka: 090-10/2012/4
Kategorije: Stroški
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper sklep organa o ustavitvi postopka, ki je bil s strani organa izdan, ker prosilec ni založil stroškov posredovanja informacij javnega značaja, kot jih je izračunal organ. V konkretnem primeru je Pooblaščenec ocenil, da je organ prosilcu na podlagi veljavnih predpisov obračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. Stroški so namreč nastali v obsegu, ki pri Pooblaščencu niso vzbudil dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa Pooblaščenec ni zaznal dejstev, ki bi kazala na to, da je organ prosilca stroškovno prekomerno obremenil, t.j. več kot to dovoljujejo veljavni predpisi.
ODLOČBA
Številka: 090-10/2012/4
Datum: 19. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena v povezavi z 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 1. 2012 zoper sklep Upravne enote Ravne na Koroškem, Čečovje 12a, 2390 Ravne na Koroškem (v nadaljevanju organ) št. 090-7/2011-0400-4 z dne 28. 12. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 10. 1. 2012 zoper sklep Upravne enote Ravne na Koroškem, št. 090-7/2011-0400-4 z dne 28. 12. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 28. 9. 2011 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje skeniranih odločb o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdanih od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011.
Organ je dne 21. 10. 2011 prosilcu poslal dopis št. 090-7/2011-0400-2, s katerim ga je na podlagi 3. odstavka 36. člena ZDIJZ ter določb Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) vnaprej seznanil z višino nastalih stroškov posredovanja zahtevane informacije, in sicer:
- 188 kopij formata A4; 188 x 0,06 EUR = 11,28 EUR,
- pretvorba 188 strani dokumenta formata A4 iz fizične v elektronsko obliko; 188 x 0,08 EUR = 15,04 EUR,
- 16 ur odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s V. stopnjo izobrazbe; 16 x 7,51 EUR = 120,16 EUR.
Materialni stroški posredovanja informacije tako znašajo skupno 146,48 EUR. Organ je prosilca pozval, naj v roku 15 dni od prejema dopisa na račun organa nakaže predviden znesek, sicer bo organ štel, da je prosilec svojo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja umaknil in bo o tem izdal ustrezen sklep.
Organ je dne 28. 12. 2011 izdal sklep št. 090-7/2011-0400-4, s katerim je postopek posredovanja informacij javnega značaja ustavil, ker s strani prosilca v predvidenem roku ni prejel vnaprejšnjega pologa za stroške v višini 146,48 EUR.
Prosilec je dne 10. 1. 2012 na organ naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje, ker mu organ ni posredoval zahtevanih podatkov in je ustavil postopek.
Pooblaščenec je dne 19. 1. 2012 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca, skupaj s spisovno dokumentacijo. Organ je v skladu z določbo 245. člena ZUP opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec je dne 19. 1. 2012 organu poslal poziv za dodatna pojasnila v zadevi. Njegov odgovor je prejel dne 26. 1. 2012.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodijo tudi upravne enote. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v konkretnem primeru, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja.
Nadalje ZDIJZ določa tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. 1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), v kolikor je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s 1. odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe 3. odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz 1. odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na 4. odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe, ob ugotovitvi, da stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegajo znesek 83,46 EUR, od prosilca z dopisom št. 090-7/2011-0400-2 z dne 21. 10. 2011, zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij, torej 35 denacionalizacijskih odločb, s skupnim obsegom 188 strani, v višini 146,48 EUR. Pri tem je organ v dopisu prosilcu specificiral, kaj vse krije navedeni znesek (11,28 EUR stroški 188 kopij formata A4 in 120,16 EUR stroški dela za posredovanje informacij javnega značaja, 15,04 EUR pretvorba 188 strani dokumenta A4 iz fizične v elektronsko obliko). Ob tem je organ za predračun stroškov uporabil Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008, povezava do stroškovnika pa je objavljena tudi na spletni strani organa. Organ je določil tudi rok za plačilo predujma (15 dni) in navedel, da bo, če prosilec zneska ne plača, to štel, kot da je od zahteve odstopil, in bo postopek ustavil s sklepom, zoper katerega ima prosilec možnost pritožbe. Ker prosilec ni založil zahtevanega zneska, je organ dne 28. 12. 2011 izdal sklep o ustavitvi postopka št. 090-7/2011-0400-4, ki ga prosilec izpodbija v tem pritožbenem postopku.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prosilcu obračunal tako materialne stroške posredovanja informacij (stroški fotokopij, stroški pretvorbe iz fizične v elektronsko obliko), kot tudi stroške za delo javnih uslužbencev.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da ne dvomi v utemeljenost materialnih stroškov, saj iz prosilčeve zahteve izhaja, da je dokumente izrecno zahteval v elektronski obliki, zato je bila pretvorba v takšno obliko potrebna, če je organ želel slediti prosilčevi zahtevi, nadalje pa iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi prosilec svojo zahtevo skrčil le na izreke zahtevanih odločb, ki večinoma predstavljajo le prvo stran odločbe, kot je prosilec to storil v drugih postopkih, v katerih je od upravnih enot zahteval istovrstne dokumente. Organ je tako ob izračunu materialnih stroškov pravilno upošteval, da je skupen obseg prosilčeve zahteve 188 strani A4 formata, to dokumentacijo pa je moral organ fotokopirati ter pretvoriti v elektronsko obliko, kar je prosilcu tudi obračunal v skupni višini 26,32 EUR.
Glede stroškov dela javnih uslužbencev je Pooblaščenec sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa je organ stroške dela v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008.
ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008.
Iz Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008 izhaja, da organ prosilcu lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva, pri čemer je cena ure odvisna od tega, kateri javni uslužbenec je delo dejansko opravil.
Ker iz spisovne dokumentacije ni povsem natančno razvidno, zakaj bi stroški organa za posredovanje 35 denacionalizacijskih odločb znašali 146,48 EUR, je Pooblaščenec organ pozval, naj mu v tej zadevi posreduje dodatna pojasnila oziroma naj odgovori na njegova vprašanja glede predvidenih stroškov. Pooblaščenec je dne 26. 1. 2012 prejel dopis organa št. 090-7/2011-0400-8 z dodatnimi pojasnili. V predmetnem dopisu je organ obrazložil, da je v stroških dela zajeto naslednje delo:
- odbiranje zadev iz arhiva: 5 minut na zadevo (19 zadev),
- odbiranje odločb iz zadeve in vlaganje nazaj v zadevo: 12 minut na odločbo (35 odločb),
- fotokopiranje: 2 minuti na odločbo,
- prekrivanje podatkov: 10 minut na odločbo,
- skeniranje: 1 minuta na odločbo.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je organ prosilcu v konkretnem primeru na podlagi veljavnih predpisov obračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, pri čemer je Pooblaščenec kot bistveno upošteval zlasti dejstvo, da bi moral organ prosilcu na podlagi njegove zahteve pripraviti odločbe v celoti, ne zgolj izrekov odločb, ki večinoma obsegajo le njihovo prvo stran (na tak način je prosilec namreč svoje zahteve skrčil v postopkih pred drugimi upravnimi enotami). Navedeno pa nedvomno pomeni večji obseg dela (izvedba delnega dostopa je npr. po izkušnjah Pooblaščenca kompleksnejša v obrazložitvah odločb kot zgolj pri njihovih izrekih, saj se v obrazložitvi odločb poleg samih osebnih podatkov pogosto nahajajo daljši opisi situacij fizičnih oseb, ki se nanašajo na njihovo zasebno življenje). Prav tako pa je potreben daljši čas tudi za fotokopiranje in skeniranje celotnih odločb.
Prav tako iz dopisa organa izhaja, da organ prosilcu ni obračunal stroškov dela javnih uslužbencev, ki ni nujno potrebno za obdelavo in pripravo zahtevanih informacij javnega značaja ali stroškov dela, ki so odvisni zgolj od specifičnih okoliščin pri konkretnem organu (npr. prostorska problematika, tehnična opremljenost, sama organizacija dela ipd.), pač pa je prosilcu obračunal razumen obseg dela, ki bi ga imel organ s pripravo zahtevane dokumentacije (lociranje zadeve v arhivu 5 min, fotokopiranje ene odločbe 2 min, delni dostop na celotni odločbi 10 min, ipd). Pooblaščencu se nekoliko visoko zdi odmerjen le čas za odbiranje odločb iz posamezne zadeve (organ ga je ocenil na 12 minut na odločb), vendar na podlagi pojasnil, ki jih je Pooblaščenec prejel od organa (gre za obsežne zadeve, dokumenti pa so povezani z vrvico, kar delo dodatno otežuje), Pooblaščenec ne more z gotovostjo trditi, da bi organu takšno odbiranje zagotovo vzelo občutno manj časa in je zato obračunan znesek absolutno previsok. Prav tako organ prosilcu ni obračunal urne postavke uslužbenca z najvišjo stopnjo izobrazbe, ki je po veljavnem stroškovniku 19,61 EUR, pač pa je organ za celotno opravljeno delo obračunal celo najnižjo urno postavko po Stroškovniku, in sicer urno postavko uslužbenca s V. stopnjo izobrazbe (7,51 EUR), kar kaže na to, da organ kljub možnosti, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela), ni želel prekomerno obremeniti prosilca, čeprav bi vsaj pri določenem delu organa (npr. delni dostop) verjetno moral sodeloval uslužbenec z višjo stopno izobrazbe, saj gre po svoji naravi za strokovno delo. Stroški dela javnih uslužbencev, kot jih je v konkretnem primeru obračunal organ, so tako ostali v obsegu, ki pri Pooblaščencu ne vzbuja dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa iz pojasnil organa ne izhajajo dejstva, ki bi kazala na to, da je organ prosilca stroškovno prekomerno obremenil (t.j. več, kot to dovoljujejo veljavni predpisi).
Pooblaščenec na tem mestu še poudarja, da zaračunavanje stroškov nikakor ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti javnih uslužbencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) namreč ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja pa so po oceni Pooblaščenca, ob obstoječih predpisih, dejansko nastali materialni stroški in v skladu z Uredbo tudi stroški dela javnih uslužbencev, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilcu zaračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, zato pritožba prosilca ni utemeljena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zato na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper sklep Upravne enote Ravne na Koroškem, št. 090-7/2011-0400-4 z dne 28. 12. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka