Prosilec - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo
+ -Številka: 090-64/2012/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval informacijo o tem, ali je konkretna oseba, zaposlena v zasebni družbi, opravila pravniški državni izpit in pod katero zaporedno številko je vpisana v zbirko imetnikov pravniškega državnega izpita. Organ je zaradi varstva osebnih podatkov zahtevo zavrnil. Pooblaščenec je pritrdil organu ter zapisal, da za razkritje zahtevanih osebnih podatkov v konkretnem primeru ni pravne podlage. Pooblaščenec se ni strinjal z navedbo prosilca, da vsaka oseba, tudi če je zaposlena v zasebnem podjetju, v sodnem postopku postane javna. Za obdelavo vsakega osebnega podatka, ki ga sodišče posreduje javnosti, mora namreč obstajati podlaga v zakonu, kar v konkretnem primeru ni izpolnjeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-64/2012/2
Datum: 15. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 23. 2. 2012, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje in javno upravo, Župančičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-30/2011/3 z dne 20. 1. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 15. 11. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. V njej je predlagal, da mu organ vroči podatek, ali je oseba z imenom in priimkom ………, zaposlena pri ……..., Ljubljana, opravila pravniški državni izpit in pod katero zaporedno številko je vpisana v zbirko imetnikov pravniškega državnega izpita. Prosilec je obrazložil tudi pravni interes, ki naj bi ga imel za pridobitev zahtevanih podatkov.
O zahtevi prosilca je organ dne 20. 1. 2012 izdal odločbo št. 090-30/2011/3, s katero je njegovo zahtevo zavrnil. Organ ob tem pojasnjuje, da zahtevane informacije predstavljajo informacije javnega značaja po 4. čl. ZDIJZ, da pa ne gre za prosto dostopne informacije, pri čemer se sklicuje na izjemo varstva osebnih podatkov, ki je določena v 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. Ob tem organ pojasnjuje, da ker oseba, za katero prosilec zahteva podatke, ni javni uslužbenec ali javni funkcionar, tudi ne more priti v poštev izjema od izjem po tretjem odstavku 6. čl. ZDIJZ.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 2. 2012 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. Pooblaščenec je to, z dopisom št. 092-49/2012/1, posredoval v preizkus prvostopenjskemu organu, dne 8. 3. 2012 pa mu je organ pritožbo odstopil v reševanje. Prosilec v pritožbi najprej ponovno utemeljuje pravni interes, ki ga ima za posredovanje zahtevanih podatkov. Nadalje pa navaja, da oseba, tudi če dela v podjetju, postane v sodnem postopku javna. Pa ne zgolj zaradi javnosti obravnav, temveč, ker mora dokazati status upravičene osebe za zastopanje in zaračunavanje (pravdnih) stroškov. V konkretnem primeru, da ji sodišče utemeljeno (ne)prizna (ne)potrebnih pravdnih stroškov, ki izvirajo iz (ne)izkazanega statusa. Prosilec ob tem navaja, da so predpisi o odvetništvu in odvetniški tarifi nedvoumni, odvetniki imajo pravico zaračunavati odvetniške storitve le za osebe z opravljenim PDI, pa še to, če opravljajo delo v odvetniški pisarni ali v njihovi poslovni enoti. V nobenem primeru pa, kot v konkretnem primeru, ko odvetniška pisarna zaračunava odvetniške storitve za osebo v podjetju, brez opravljenega PDI, ki sploh ni zaposlena v odvetniški pisarni. Prosilec tako predlaga, da Pooblaščenec odpravi izpodbijano odločbo ter organu naloži, da mu posreduje zahtevane podatke. Obenem prosilec zahteva, naj Pooblaščenec organu naloži posredovanje podatkov o tem, ali uradna oseba za dostop do IJZ pri organu izpolnjuje pogoje iz sistemizacije, skupaj z zahtevanimi pogoji za uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec prav tako predlaga, da Pooblaščenec uradno osebo za dostop do IJZU kaznuje z denarno kaznijo 1.800 EUR zaradi naklepnega prikrivanja javnih podatkov ter da se stroški postopka naložijo v breme uradne osebe za dostop do IJZ pri organu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati. V zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje, da prosilec v zahtevi, ki jo je na organ vložil dne 15. 11. 2011, ni zahteval podatkov o tem, ali uradna oseba za odstop do IJZ pri organu izpolnjuje pogoje za zasedeno delovno mesto ter pogoje za uradno osebo po ZDIJZ, zato tega zahtevka tudi ne more uveljavljati v pritožbi. V tem delu je pritožbo prosilca treba šteti za novo zahtevo, o kateri mora organ odločiti v zakonskem roku.
Ker prosilec tako v zahtevi kot v pritožbi pojasnjuje oz. utemeljuje, zakaj ima pravni interes za dostop do zahtevanih podatkov, Pooblaščenec pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. čl. ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.
Pooblaščenec je v postopku obenem ugotovil, da je organ pravilno ocenil, da zahtevani podatki o tem, ali je določen posameznik opravil pravniški državni izpit in kdaj, niso prosto dostopne informacije javnega značaja, ker predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. O podobnem vprašanju (glede dokumentov iz postopka opravljanja PDI in potrdil o opravljenih PDI) je Pooblaščenec že odločal in o tem izdal odločbo št. 090-137/2011/5 z dne 26. 9. 2011 ter določbo št. 090-196/2011/7 z dne 21. 11. 2011.
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pri čemer se je organ v konkretnem primeru skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Povedano drugače, organ lahko osebne podatke prosilcu razkrije le v primeru, če takšno razkritje določa zakon.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pooblaščenec tako glede zahteve prosilca ugotavlja, da podatki ki jih je zahteval prosilec, nedvomno vsebujejo osebne podatke, saj prosilec zahteva podatek o konkretnem posamezniku in o tem, ali ima opravljen pravniški državni izpit ter kdaj ga je opravil.
Pooblaščenec je obenem ugotovil, da za razkritje zahtevanih osebnih podatkov kot prosto dostopnih informacij javnega značaja v konkretnem primeru ni pravne podlage. Pooblaščenec se pri tem ne more strinjati s prosilcem, da vsaka oseba, tudi če je zaposlena v zasebnem podjetju, v sodnem postopku postane javna. Za obdelavo vsakega osebnega podatka, ki ga sodišče posreduje javnosti, mora obstajati podlaga v zakonu (npr. določba, da so določeni osebni podatki javni ali da niso varovani ali da ima možnost dostopati do njih vsakdo), ta pogoj pa v konkretnem primeru ni izpolnjen. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da Zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/1994, s spremembami), ki ureja evidenco opravljenih pravniških državnih izpitov v 30. členu, ne določa, da je navedena evidenca javna oz. da lahko vsakdo zahteva podatke iz te evidence. Glede prosilčevih navedb, da zahtevane podatke potrebuje, ker želi izkazati, da je določena oseba opravljala odvetniške storitve (in jih zaračunavala) v nasprotju z zakonom, pa Pooblaščenec ugotavlja, da je v tem delu organ zahtevo oz. prijavo prosilca pravilno odstopil na Odvetniško zbornico, ki je v tem delu pristojna za nadzor na delov odvetnikov.
Upoštevaje vse zgoraj navedeno je Pooblaščenec zaključil, da so pritožbene navedbe prosilca neutemeljene. Pooblaščenec tudi ni sledil predlogu prosilca, naj oglobi uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja, ker v postopku ni ugotovil nobenih nepravilnosti in torej ni podlage za sklep, da naj bi uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu naklepno prikrivala javne podatke. Izhajajoč iz navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil ter potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, Ljubljana, št. 090-30/2011/3 z dne 20. 1. 2012 . Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka