Siemens G Osterreich - Slovenske železnice
+ -Številka: 090-58/2012/10
Kategorije: Javna naročila, Poslovna skrivnost
Številka: 090-58/2012/10
Datum: 20. 6. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 2. odstavka 248. člena in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi SIEMENS AG ÖSTERREICH, Siemensstrasse 92, A-1210 Dunaj, Avstrija, ki ga zastopajo odvetniki Šelih&Partnerji, Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Slovenskih železnic d.o.o., Kolodvorska 11, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 1-46/2012 z dne 9. 1. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba Slovenskih železnic d.o.o., št. 1-46/2012 z dne 9. 1. 2012 delno odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- ES izjavo o skladnosti in aneks ES izjave o skladnosti proizvajalca Siemens AG za evrobalizo S21 v opremi 6;
- Dva ES certifikata tipskega pregleda za v izbrani ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) – Osterreichisches Forschungs-und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH – Arsenal Research;
- Dva certifikata potrditve sistema kakovosti za v ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) – Osterreichisches Forschungs-und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH – Arsenal Research;
- Dopolnitev ponudbe z dne 7.7.2011 (dve strani);
- Pisna pojasnila ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem pogojev z dne 8.11.2010 (osem strani in priloga pet strani), s tem, da je organ dolžan iz celotne priloge izbrisati vsa imena in priimke posameznikov ter njihove funkcije, elektronske naslove, telefonske številke in lastnoročne podpise.
2. V delu v katerem je prosilec zahteval:
- Tehnični opis vmesnikov različnih tipov Siemensovih signalnih omaric s Thalesovimi LEU;
- Tehnični opis vmesnika Siemensovega nivojskega prehoda ELEKSA s Thalesovo opremo LEU;
- Tehnične opise Siemensovih evrobaliz S21 (transparentnih in fiksnih)
• tehnične opise,
• dokazila o ustreznosti z razpisno dokumentacijo,
• morebitna uporabna dovoljenja ali podobno dokumentacijo;
se pritožba zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 14. 11. 2011 na organ naslovil pritožbo po ZDIJZ, ki jo je organ na podlagi napotila Pooblaščenca z dne 27. 12. 2011, št.: 0902-266/2011/2, obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je bil namreč nezadovoljen z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika GH Holding d.d. in Thales Rail Signalling Solutions GesmbH v postopku javnega naročila »Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D« izvedenim dne 2. 12. 2011, zato je zahteval, da se mu omogočita vpogled in fotokopiranje naslednjih dokumentov iz ponudbe izbranega ponudnika:
- Tehnični opis vmesnikov različnih tipov Siemensovih signalnih omaric s Thalesovimi LEU;
- Tehnični opis vmesnika Siemensovega nivojskega prehoda ELEKSA s Thalesovo opremo LEU;
- Tehnične opise Siemensovih evrobaliz S21 (transparentnih in fiksnih)
• tehnične opise,
• dokazila o ustreznosti z razpisno dokumentacijo,
• morebitna uporabna dovoljenja ali podobno dokumentacijo;
- ES izjavo o skladnosti in aneks ES izjave o skladnosti proizvajalca Siemens AG za evrobalizo S21 v opremi 6;
- Dva ES certifikata tipskega pregleda za v izbrani ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) – Osterreichisches Forschungs-und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH – Arsenal Research;
- Dva certifikata potrditve sistema kakovosti za v ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) – Osterreichisches Forschungs-und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH – Arsenal Research;
- Vse dokumente in spremne dopise, ki jih je izbrani ponudnik posredoval na predhodnih obvestilih o izboru, da bi dokazal svojo ustreznost glede te točke.
Organ je dne 9. 1. 2012 izdal odločbo št. 1.-46 2012, s katero je odločil, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevanih informacij. Organ je navedel, da se zahtevani podatki nanašajo na tehnično dokumentacijo, ki je sestavni del ponudbe izbranega ponudnika in jo je organ/naročnik zavezan varovati kot poslovno skrivnost. Sklep o poslovni skrivnosti veže od svojega nastanka naprej, zato ga je organ na predhodnih vpogledih in tudi v tem konkretnem primeru zahteve za dostop do informacije javnega značaja upošteval. Sklep o poslovni skrivnosti je bil s strani izbranega ponudnika predložen organu po faksu dne 22. 7. 2010 ob priliki vpogleda v ponudbo konzorcija GH Holding in Thales Rail Signalling Solutions GesmbH, naknadno pa mu je bil na njegovo zahtevo poslan z dopisom z dne 16. 5. 2011. Iz sklepa izbranega ponudnika o določitvi podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost, izhaja, da so še zlasti poslovna skrivnost in ne smejo biti razkriti drugim ponudnikom med drugim vsi dokumenti, ki se nanašajo na tehnično/tehnološko in časovno izvedbo projekta (zavrnitev vpogleda v terminski plan), dokumentacija, ki se nanaša na prenos know-howa ponudnikov in podizvajalcev in know-howa sistema tehničnih rešitev na končnega uporabnika, oprema za infrastrukturo (zavrnitev vpogleda v certifikate in pooblastila za ponujanje opreme), opis tehničnih/sistemskih rešitev, tehnična predstavitev in tabela skladnosti s tehničnimi zahtevami (zavrnitev vpogleda pod točkami 2, 4 in 5 izreka izpodbijane odločbe). Sicer pa je ves tehnični del ponudbene dokumentacije opremljen z oznako confidential - poslovna skrivnost, o čemer bi se prosilec lahko prepričal tudi sam na vpogledih, ki se jih je udeležil (22. 7. 2010, 2. 12. 2011). Upoštevajoč ugotovljeno je naročnik na podlagi 2. točke 6. člena ZDIJZ zavrnil prosilčevo zahtevo za vpogled pod točkami od 1 do vključno 6, izreka izpodbijane odločbe. Ne glede na to, da je bila zahteva za vpogled v navedene dele ponudbe zavrnjena iz razlogov obstoja subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD- 1, pa je očitno, da je izpolnjeni tudi objektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti. Zahteva se vpogled v tehnično dokumentacijo ponudbe izbranega ponudnika. Vsaki povprečni osebi je jasno, da so podatki že po svoji vsebini zaupni, saj gre za podatke, ki predstavljajo ponudnikovo konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki. Tudi v tem konkretnem primeru je tako. Razkritje podatkov tehničnega dela ponudbene dokumentacije, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost, tretjim osebam, bi lahko škodovala konkurenčnemu položaju izbranega ponudnika na trgu nasploh, zato jih naročnik ne sme razkriti. Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, navedeno pod točko 7 izreka izpodbijane odločbe, je organ zavrnil, ker ni dovolj konkretizirana, ni jasno kaj konkretno naj naročnik sploh fotokopira, saj izbrani ponudnik na predhodnih obvestilih o izboru ni ničesar pošiljal organu. Prosilcu pa so bile že na samem vpogledu dne 2. 12. 2011 izročene fotokopije poziva za dopolnitev ponudbe opr. št. L- 1019/11 z dne 28. 6. 2011, ovojnica o prejemu dopolnitve ponudbe z dne 8. 7. 2011, kopija poročila o odpiranju, pregledu in analizi ponudb z dne 26. 10. 2011. Čeprav ZDIJZ v 3. odst. 6. člena dovoljuje razkritje podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače, organ v obravnavanem primeru ni dovolil dostopa do zahtevanih informacij, ker je ugotovil, da v obravnavanem primeru naveden pogoj ni izpolnjen. Ni dvoma, da gre v obravnavanem primeru javnega naročila za porabo javnih sredstev, je pa iz same zahteve za dostop do informacije razvidno, da se ne zahteva dostop do podatkov o tem, kaj konkretno bo izbrani ponudnik v okviru javnega naročila opravil. Ta podatek je ne nazadnje splošno znan, posebej natančno pa vsem zainteresiranim ponudnikom, ki so oddali ponudbo v postopku javnega naročila št. JN 200/2009 z dne 14. 1. 2009 »Razvoj ERZMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D«, med njimi tudi prosilcu. Po oceni organa, pogoj iz 3. odst. 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru ni izpolnjen tudi zaradi tega, ker je potrebno glede na obveznost varovanja osebnih ali tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti upoštevati, da so na podlagi 2. odst. 27. člena ZJNVETPS javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Nedvoumno je, da se navedeni podatki ne morejo določiti kot poslovna skrivnost. V obravnavanem javnem naročilu, v katerem je bilo edino merilo za izbor najnižja cena, pa se ne zahteva dostop do zgoraj navedenih podatkov, niti niso podatki, katerih dostop se zahteva, vsebovani oziroma so sestavni deli podatkov izbrane ponudbe, ki so po 2. odst. 27. člena ZJNVETPS javni. Prosilec v zahtevi za dostop do informacije navaja, da je nesporno tehnično usposobljen, da ugotovi, ali dopolnjena in izbrana ponudba ustreza dejansko ponujeni opremi ali ne, pri tem pa namerno ali nenamerno spregleda, da je po pravilih postopka o javnem naročanju po ZJNVETPS, naročnik tisti, ki je pristojen za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev in preverjanje popolnosti ponudb. Ta predpisana obveznost naročnika v nobenem primeru ne more in ne sme biti zaupana enemu izmed neizbranih ponudnikov v postopku na podlagi zahteve za dostop do informacije javnega značaja. Ponudnik, v konkretnem primeru prosilec, pa lahko naročnikovo presojo o izpolnjevanju pogojev, popolnosti ponudbe in oceni ponudb, izpodbija v pred-revizijskem in revizijskem postopku, vendar pa v obravnavanem primeru te možnosti ni izkoristil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 25. 1. 2012 pri organu vložil pritožbo, v kateri je v uvodu povzel postopek z vloženo zahtevo oziroma pritožbo, podano na vpogledu v razpisno in ponudbeno dokumentacijo z dne 14. 11. 2011, nadalje je opozoril na določbe ZDIJZ glede zavezanih organov in definicijo poslovne skrivnosti ter prakso Pooblaščenca, nato pa navedel, da se ne strinja z odločitvijo organa, da bi bil izpolnjen subjektivni in objektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti po 39. členu ZGD-1. Prosilec poudarja, da je bil v konkretnem primeru sklep o poslovni skrivnosti organu prvič posredovan šele 22.7.2010, torej za presojo o tem, katere informacije štejejo za poslovno skrivnost, ne more biti relevanten. Glede objektivnega kriterija prosilec navaja, da je v konkretnem primeru zahteval vpogled v dokumentacijo, ki je nastala v njegovi sferi oziroma njegovih povezanih družb oziroma dokumentacijo, katere vsebina se nanaša na tehnično znanje prosilca. Že iz samega seznama zahtevane dokumentacije (glej točke 1-6) je jasno, da se vsi zahtevani dokumenti nanašajo na prosilca (t.j. na Siemens). Po naravi stvari dostop do informacij, ki so dejansko nastale v sferi prosilca oziroma se nanj nanašajo, ne more izbranemu ponudniku povzročiti nikakršne škode, prav tako pa ne gre za razkritje podatkov neupravičeni osebi, saj vpogled v podatke zahteva oseba, na katero se podatki nanašajo in ki je pravzaprav edina upravičena do podatkov. Prosilec navaja, da obravnavane informacije oziroma dokumenti, ki jih je zahteval, ne morejo pomeniti konkurenčne prednosti izbranega ponudnika, saj že iz imen samih dokumentov izhaja, da so informacije v lasti / sferi prosilca, ne pa izbranega ponudnika. Glede na navedeno ima prosilec vsekakor pravico, da vpogleda v podatke, ki se nanašajo nanj oziroma na njegovo tehnično znanje, ki je tudi njegova intelektualna lastnina. Informacije, ki jih je prosilec zahteval, so namreč prosilcu že znane, zato za izbranega ponudnika ne morejo predstavljati konkurenčne prednosti nasproti prosilcu. Prav tako izbrani ponudnik v razvoj informacij ni vložil posebnega truda ali denarnih sredstev, saj so informacije, dostop do katerih prosilec zahteva, primarno nastale v sferi prosilca oziroma njegovih povezanih oseb. Objektivni kriterij pa ni izpolnjen tudi iz razlogov naštetih v nadaljevanju:
- Tehnični opis vmesnikov različnih tipov Siemensovih signalnih omaric s Thalesovim LEU, pri čemer prosilca zanima opis Siemensove strani vmesnikov:
Prosilec meni, da brez podrobnega znanja Siemensove tehnike teh vmesnikov ni možno pravilno opisati. Ker prosilec pozna tehnične podatke in želi zgolj preveriti, da je ponujena tehnična rešitev skladna z razpisno dokumentacijo, izbranemu ponudniku ne more nastati nikakršna škoda.
- Tehnični opis vmesnika Siemensovega nivojskega prehoda ELEKSA s Thalesovo opremo LEU, pri čemer prosilca zanima opis Siemensove strani vmesnika:
Prosilec meni, da brez podrobnega znanja Siemensove tehnike teh vmesnikov ni možno pravilno opisati. Ker prosilec pozna tehnične podatke in želi zgolj preveriti, ali je ponujena tehnična rešitev skladna z razpisno dokumentacijo, izbranemu ponudniku ne more nastati nikakršna škoda.
- Tehnične opise Siemensovih evrobaliz S21 (transparentnih in fiksnih):
a. Tehnične opise;
b. Dokazila o ustreznosti z razpisno dokumentacijo;
c. Morebitna uporabna dovoljenja ali podobno dokumentacijo;
Ta dokazila je možno izdelati samo s pomočjo Siemensove tehnične dokumentacije. Ker prosilec pozna tehnične podatke in želi zgolj preveriti, ali je ponujena tehnična rešitev skladna z razpisno dokumentacijo, izbranemu ponudniku ne more nastati nikakršna škoda.
- ES izjavo o skladnosti in aneks ES izjave o skladnosti proizvajalca Siemens AG za evrobalizo S21 v opremi 6:
Gre za avtorsko lastnino prosilčeve povezane družbe, zato s prosilčevim vpogledom vanjo izbranemu ponudniku ne more nastati nikakršna škoda.
Dva ES certifikata tipskega pregleda za v izbrani ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) - Osterreichisches Forschungs- und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH - Arsenal Research: podatki so javni in izdani s strani javnih inštitucij, posledično ne morejo biti poslovna skrivnost. Sami certifikati pa so lahko nastali zopet samo na osnovi Siemensove tehnične dokumentacije. Dva certifikata potrditve sistema kakovosti za v ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) - Osterreichisches Forschungs- und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH - Arsenal Research: podatki so javni in izdani s strani javnih inštitucij, posledično ne morejo biti poslovna skrivnost. Sami certifikati pa so lahko nastali zopet samo na osnovi Siemensove tehnične dokumentacije. Vse dokumente in spremne dopise, ki jih je izbrani ponudnik posredoval na predhodnih obvestilih o izboru, da bi dokazal svojo ustreznost glede točk 4 do 6: velja smiselno enako kot navedeno pod točkami od 4 do 6 zgoraj. Prosilec dodaja, da gre pri vseh zgoraj naštetih in s strani prosilca zahtevanih informacij za tehnične specifikacije in dokazila, ki jih je zahteval naročnik z razpisno dokumentacijo in ki so morali izpolnjevati zahteve razpisne dokumentacije. Dokazovanje izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije pa ne more biti označeno kot poslovna skrivnost, posledično pa tudi izbranemu ponudniku vpogled v takšne informacije ne more povzročiti nikakršne škode. Prosilec nadalje pojasnjuje, da ni izpolnjen niti pogoj po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1, niti pogoj po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Poslovno skrivnost je treba spregledati v primeru, kadar že sam zakon določa javnost posameznega podatka, ali v primeru kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev. Prosilec je že v svoji »Zahtevi za vpogled v razpisno in ponudbeno dokumentacijo« z dne 14.11.2011 opozoril, da niti Siemens AG Osterreich, niti katero drugo podjetje iz skupine Siemens, izbranemu ponudniku za ta konkretni projekt, ni predal nobenih tehničnih dodatnih informacij. V Sloveniji urejata avtorsko pravo 60. člen Ustave Republike Slovenije in Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP, Ur. I. RS št. 21/95 s spremembami in dopolnitvami). Zgoraj navedena Siemensova tehnična dokumentacija in vse zgoraj naštete izjave o skladnosti, ter tudi certifikati, so varovana avtorska dela, za katera materialne avtorske pravice izvršuje Siemens AG kot delodajalec uslužbencev, ki so jih med izvrševanjem del in nalog v delovnem razmerju pri Siemens AG izdelali. S tem, ko je izbrani ponudnik svojo ponudbo, brez Siemensovega izrecnega dovoljenja, dopolnil s temi listinami, je prekršil dobre poslovne običaje. Obstaja pa tudi utemeljen sum, da je prekršil avtorske pravice, zagotovljene z določbami ZASP. Prosilec je na koncu opozoril, da v konkretnem primeru ne gre samo za nadzor nad pravilno porabo javnih sredstev, ampak tudi za nadzor zagotavljanja varnosti prebivalstva. V primeru, da namreč ponudba izbranega ponudnika tehnično ni ustrezna, izvedba projekta na podlagi tehnično nepopolne ponudbe lahko vodi tudi do hudih materialnih in drugih posledic za vse uporabnike zgrajenega projekta.
Dne 13. 2. 2012 je Pooblaščenec od organa prejel odstop pritožbe v pristojno odločanje. Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil popolne dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-58/2012/2 z dne 26. 3. 2012 pozval, naj mu posreduje tudi dokumentacijo, ki je predmet prosilčeve pritožbe.
Na poziv Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom z dne 29. 3. 2012, št. 1.-297/2012, da zahtevane dokumentacije ne more predložiti, ker je od 27. 3. 2012 na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 20. 4. 2012, št. 090-58/2012/5 pozval Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, da posreduje dokumente, ki so predmet zahteve.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z dopisom z dne 3. 5. 2012, št. 430-104/2011/30-00651164 posredovalo zahtevane dokumente.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na navedbe v pritožbi so predmet presoje od 1. do 6. točke zahteve informacije, povezane s proizvodi Siemensa v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika GH Holding d.d. in Thales Rail Signaling Solutions GembH, v sedmi točki pa vsi dokumenti in spremni dopisi, ki jih je izbrani ponudnik posredoval na predhodnih obvestilih o izboru, da bi dokazal svojo ustreznost glede točk 4 do 6, kot bo podrobno obrazloženo v nadaljevanju.
2. Kriterij materializirane oblike
Pri pregledu prejete dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da ne more določiti dokumentov, ki so predmet zahteve glede tehnične dokumentacije vmesnikov, za katere je prosilec zatrjeval, da se nanašajo nanj (t.j. na Siemens), zato je z dopisom z dne 23.5.2012, št. 090-58/2012/7 organ pozval, naj označi tiste dele ponudbe oziroma dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca.
Organ je z dopisom z dne 29. 5. 2012, št. 1.-495/12, pojasnil, v katerem delu ponudbe se nahajajo informacije, ki so predmet zahteve, in sicer:
- Tehnični opisi vmesnikov ETCS sistema na obstoječe progovne elementa (točka 1 in 2 zahteve):
vmesnik ETCS_(LEU) - signalna omarica se nahaja na straneh od 889 do 900
vmesnik ETCS_(LEU) - detektor vročih osi se nahaja na straneh od 889 do 900
vmesnik ETCS_(LEU) –javljalnik plazov se nahaja na straneh od 889 do 900
vmesnik ETCS_(LEU) - nivojski prehodi se nahaja na straneh od 889 do 900.
- Tehnični opisi evrobaliz (transparentnih in fiksnih) se nahajajo na straneh od 898 do 900.
- ES izjava o skladnosti in aneks ES izjave o skladnosti proizvajalca Siemens AG za evrobalizo S21 v opremi 6 se nahajajo v dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika z dne 7. 7.2011.
- Dva ES certifikata tipskega pregleda za v izbrani ponudbi ponujen evrobalizo S 21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo)- Osterreichisches Forschungs-und Priifzentrum Arsenal Ges.mbH- Arsenal Research, se nahajata v dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika z dne 7. 7. 2011.
- Dva certifikata potrditve sistema kakovosti za v ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo)- Osterreichisches Forschungs-und Priifzentrum Arsenal Ges.mbH- Arsenal Research, se nahajata v dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika z dne 7.7. 2011.
- Glede zahteve pod točko 7 sta ponudnikova predhodna dokumenta glede točk 4 in 6 dva, in sicer pisna pojasnila ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem pogojev, ki jih je naročnik prejel dne 8.11. 2010 in dopolnitve ponudbe z dne 7. 7. 2011.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne zanika obstoja zahtevanih informacij. Ker organ z zahtevanimi informacijami tudi razpolaga in jih je posredoval Pooblaščencu, prav tako pa sodijo tudi v delovno področje organa, saj je bila pridobljena v postopku javnega naročanja, pomeni, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
3. Stranski udeleženec v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. V obravnavanem primeru je organ pravilno v postopek pozval stranskega udeleženca GH Holding d.d. in Thales Rail Signalling Solutions GesmbH. V skladu z 241. čl. ZUP mu je poslal tudi pritožbo prosilca, da se o njej izreče. Stranski udeleženec je navedel, da je bil prosilcu v celotnem postopku predmetne oddaje javnega naročila vpogled v ponudbo GH Holding d.d. že omogočen. V zvezi z zadnjim vpogledom z dne 2.12.2011 je izbrani ponudnik v vlogi, ki jo je naročniku predal pred samim vpogledom, tudi izrecno navedel, da samemu vpogledu, z izjemo vpogleda v poslovne skrivnosti, ne nasprotuje. Ob tem stranski udeleženec dodaja, da sicer vztraja pri vseh stališčih, ki so bila organu posredovana v vlogi, predani pred vpogledom dne 2.12.2011. Vpogled ni bil prosilcu omogočen le v delu, kjer je bila ponudba označena z oznako 'confidential' poslovna skrivnost oziroma, kar po določilu 1. in 2. odstavka 39. člena ZGD-1, torej kar družba s pisnim sklepom ali podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba- šteje kot poslovna skrivnost. V vso ostalo ponudbeno dokumentacijo je bil prosilcu tekom postopka predmetne oddaje javnega naročila vpogled že omogočen (tudi vpogled v certifikate in izjavo o skladnosti ponujenih balize). Stranski udeleženec je nadalje poudaril, da je organ sklep izbranega ponudnika o določitvi poslovne skrivnosti 17.9.2009 prejel že dne 22.7.2010, tore] še pred vlagateljevo zahtevo po vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, ki jo je prosilec, kot sam navaja v pritožbi, poslal organu 4.11.2011. Očitno je, da je bil organ seznanjen s tem, kaj je v ponudbi poslovna skrivnost še predno je prosilec podal vlogo z zahtevo za vpogled (torej 14.11.2011). Ob opisanem dejanskem stanju pa ne obstoji prav nikakršna pravna podlaga, upoštevajoč 39. člen ZGD-1, da predmetnega sklepa ne bi bilo moč šteti kot relevantnega. Organ je še pred prejemom prosilčeve zahteve za vpogled prejel sklep o varovanju poslovne skrivnosti, vsled česar ne obstojijo prav nikakršne pravno relevantne okoliščine, ki bi opravičevale spregled jasnih zakonskih določb 39. člena ZGD-1. Zavajajoče so trditve prosilca, ki izhajajo iz 5. strani predmetne pritožbe, in sicer, da so si z dokumenti in znanjem, ki niso njihova last, pridobili konkurenčno prednost pred prosilcem. Ta trditev je v celoti zavajajoča, nedokazana in pavšalna. Ponudnik je v svoji sistemski rešitvi sistema ERTMS/ETCS ponudil veliko interoperabilnih elementov, ki so za konsistentno delovanje sistema potrebni in izmed vseh uporabljenih elementov v tej ponudbi, proizvaja prosilec (Siemens) le enega. Prosilec iz tega razloga, to dejstvo, po oceni stranskega udeleženca, manipulativno in obrez objektivno opravičljivih vzrokov, izkorišča za uveljavljanje trditev, da tehnični del ponudnikove ponudbe ne more predstavljati poslovne skrivnosti. Razloge izbranega ponudnika, zakaj so tehnični deli njegove ponudbe označeni kot poslovna skrivnost, pojasnjuje z dejstvi, da bi lahko v nasprotnem primeru prišlo pri vpogledu v njegovo ponudbo s strani kateregakoli ponudnika na tem javnem razpisu, do nepopravljive poslovne škode ponudniku, ki bi imela zanj daljnosežne negativne posledice in bi zato pri tovrstnih javnih naročilih v evropskem in svetovnem merilu oslabila ponudnikovo konkurenčno prednost. Ponujena tehnična rešitev implementacije sistema ERTMS/ETCS tega javnega razpisa je kot celota plod znanja, razvoja in izkušenj ponudnika. Pri tem ponudnik uporablja sestavne dele sistema ERTMS/ETCS ki jih proizvaja, programira, nadgrajuje in razvija sam in tiste dele, ki so na trgu dobavljivi kot interoperabilne komponente, definirane s specifikacijami potrjenimi s strani evropske komisije. Pri tem jih, skladno z njegovim znanjem, združuje, nadgrajuje in implementira v končni produkt. Zaradi tega so tako sestavni deli sistema ERTMS/ETCS, in predvsem način in povezave v zahtevan celoten sistem, združeni v nedeljivo enoto, kjer bi razkritje v posameznem delu povzročilo razkritje rešitve celotnega sistema, kar bi pomenilo razkritje poslovne skrivnosti podane rešitve, katero je ponudnik v tem razpisu zaščitil tako z oznako »Confidential«, kakor s Sklepom o določitvi podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost. Zavedati se je potrebno, da zaradi zahtevane varnosti in zanesljivosti poteka železniškega prometa in s tem povezane zakonodaje, tako kompleksne rešitve sistemov signalne varnosti in telekomunikacij v železniškem segmentu, čeprav z znanimi in dobavljivimi element!, v Evropi zagotavlja le nekaj strokovno in izvedbeno najbolj usposobljenih podjetij, ki z vlaganji v raziskave in razvoj med seboj konkurenčno nastopajo. Vrednosti teh tehničnih rešitev so zato za ta podjetja ključnega pomena za njihov obstoj in za medsebojno konkurenčno prednost. Ponudnik je v ponujeno tehnično rešitev vložil leta truda in veliko denarnih sredstev in se je zato z oznako tehničnega dela ponudbene dokumentacije s »Confidential« ter s Sklepom o določitvi podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost, zavaroval, da bi preprečil nepooblaščen in neupravičen dostop do informacij tretjim osebam, ki bi lahko to zlorabile ali duplicirale. Enako kot za podano in opisano tehnično rešitev, veljajo navedena dejstva tudi za vso tehnično dokumentacijo, potrdila, certifikate in podobno. Prosilec bi se lahko z vpogledom v tehnični del dokumentacije in tehnične opise različnih vmesnikov dokopal do znanja, tehničnih in funkcionalnih rešitev, ki zagotavljajo visoko stopnjo varnosti, razpoložljivosti implementiranega sistema ETCS/ERTMS, ki so v celoti plod razvoja in znanja ponudnika in ki predstavljajo pomembno konkurenčno prednost pred ostalimi ponudniki. Prosilec (Siemens) bi tako s pridobljenimi informacijami lahko izboljšal oz. prilagodil svoje tehnične rešitve vmesnikov in tako izničil pomembno konkurenčno prednost na ostalih projektih na vseh delih sveta. Na podlagi ZGD-1, zato celoten tehnični del ponudbe za stranskega udeleženca predstavlja poslovna skrivnost, zaradi katere bi vsi konkurenčni ponudniki (in ne le Siemens AG Osterreich!), v kolikor bi bili s tem delom ponudbe seznanjeni, pridobili konkurenčno prednost. Prosilec se v navedem delu pritožbe tudi postavlja v vlogo naročnika po določilih ZJNVETPS in opravičuje potrebnost njegove seznanitve s poslovno skrivnostjo v tem, da mora preveriti izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, kar ponovno kaže na to, da prosilec dejansko zahteva vpogled po določilih ZJNVETPS, za kar pa ni prav nikakršne pravne podlage. Ponudnik je pri pripravi svoje ponudbe uporabljal le znana dejstva in podatke, kateri so mu bili dostopni in katere je naročnik v teku javnega razpisa objavljal. Med ostalimi tako v ta del sodijo tudi opisi oz. sheme delujočih signalnovarnostnih naprav na slovenskem železniškem omrežju. Zato stranski udeleženec ponovno izpostavlja, da pri oddaji ponudbe niso prekršili prav nikakršnih avtorskih pravic prosilca ter so glede pridobivanja vseh ponudbenih dokumentov ravnali v celoti skladno z vsemi veljavnimi predpisi. Izjave o skladnosti in certifikati poleg tega niso avtorsko delo, obenem pa ni izkazan interes oz. zahteva s strani domnevno povezane družbe prosilca.
4. Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Organ in stranski udeleženec sta se v svojih pojasnilih sklicevala na obstoj izjeme iz 2. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo zatrjevano izjemo.
4.1 Glede zahtevane dokumentacije:
- Tehnični opis vmesnikov različnih tipov Siemensovih signalnih omaric s Thalesovimi LEU;
- Tehnični opis vmesnika Siemensovega nivojskega prehoda ELEKSA s Thalesovo opremo LEU;
- Tehnične opise Siemensovih evrobaliz S21 (transparentnih in fiksnih)
• tehnične opise,
• dokazila o ustreznosti z razpisno dokumentacijo,
• morebitna uporabna dovoljenja ali podobno dokumentacijo;
Pooblaščenec je vpogledal v ponudbeno dokumentacijo, ki naj bi po navedbah organa predstavljala zatrjevane informacije. Dokumenti nosijo oznako »Zaupno«. Pooblaščenec ugotavlja, da je v danem primeru stranski udeleženec ob predložitvi ponudbe v postopku javnega naročila zahtevane dokumente vidno in nedvoumno označil kot poslovna skrivnost, organu pa dne 16.5.2011 predložil tudi pisni sklep o varovanju poslovne skrivnosti z dne 17.9.2009. Vse navedeno ustreza zakonski določbi po 1. odst. 39. čl. ZGD-1.
Določitev poslovne skrivnosti po 1. odst. 39. čl. ZGD, pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oz. družbi ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov družbi nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD je namreč v prvem odst. 39. čl. omogočil družbi, da le ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost. Dostop do tako označenih podatkov je s tem onemogočen.
Pooblaščenec meni, da je stranski udeleženec v konkretnem primeru sicer storil vse potrebno, da bi zavaroval podatke, ki jih je označil kot poslovno skrivnost, vendar pa je v obravnavanem primeru treba ugotoviti tudi, ali zahtevane informacije vsebujejo podatke, ki so javni že na podlagi zakona in ki, po 3. odst. 39. člena ZGD-1, ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Ker v obravnavanem premeru prosilec zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS), je potrebno primarno ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJNVETPS. Temeljna načela (11.-16. člena) tako zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, sklenjeni na podlagi postopka javnega naročila. ZJNVETPS torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ki je tudi pomemben za opredelitev poslovne skrivnosti, ne pride v poštev.
Prosilec je v zahtevi in pritožbi podarjal, da vsa dokumentacija, ki je predmet zahteve, predstavlja tehnično specifikacijo in dokazila, ki jih je zahteval naročnik z razpisno dokumentacijo in ki je morala izpolnjevati zahteve razpisne dokumentacije. Prosilec navaja, da dokazovanje izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije ne more biti označeno kot poslovna skrivnost, posledično pa tudi izbranemu ponudniku vpogled v takšne informacije ne more povzročiti nikakršne škode. Ob tem je prosilec tudi navedel, da vpogled v podatke zahteva oseba, na katero se podatki nanašajo in ki je pravzaprav edina upravičena do podatkov, saj gre za podatke, ki se nanašajo nanj oziroma na njegovo tehnično znanje, ki je tudi njegova intelektualna lastnina.
Glede navedenega Pooblaščenec primarno poudarja, da se v postopku po ZDIJZ odloča, ali je informacija dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. A contrario to pomeni, da v postopku po določbah ZDIJZ v primeru, ko določena informacija ni dostopna prosilcu, ni dostopna nikomur in se nihče ne more sklicevati, da je do določene informacije upravičen zato, ker gre za njegove informacije in je zaradi tega edini upravičen preverjati izpolnjevanje pogojev v postopku javnega naročanja. Če je določena informacija v postopku dostopa do informacij javnega značaja opredeljena kot izjema poslovne skrivnosti, slednje velja za vse prosilce, ne glede na njihov status, položaj, odnos, povezavo ali interes do teh informacij. ZDIJZ med prosilci ne dela nobenih razlik.
Pooblaščenec ob tem ne more mimo besedne zveze »edini upravičen do podatkov«, ki jo je uporabil prosilec v pritožbi, saj na neki način nakazuje, da tudi sam prosilec te podatke šteje za svojo poslovno skrivnost, kar pomeni, da bi bilo treba te informacije varovati tudi z vidika prosilca. Dejansko je prosilec v pritožbi sam seboj v nasprotju, saj po eni strani zasleduje dostop do informacij javnega značaja, na podlagi katerega imajo v enaki obliki dostop do informacij prav vsi, po drugi strani pa izpostavlja svoj odnos do zahtevanih informacij na način, da je do njih upravičen samo on, kar je v nasprotju z namenom in smislom ZDIJZ.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da ne more slediti navedbam prosilca, da dokazovanje izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije ne more biti označeno kot poslovna skrivnost, zlasti takrat ne, kadar se od ponudnika v postopku javnega naročanja pričakuje, da bo ponudil neko tehnično rešitev, ki zahteva posebna tehnična znanja, kot je bilo v obravnavanem primeru. Rešitve torej ni podal organ na način, da bi bil predmet javnega naročila prav določen produkt ali produkti, temveč je pričakoval rešitev od ponudnikov. In takšno rešitev je stranski udeleženec ponudil, pri tem pa z vidika dostopa do informacij javnega značaja ni relevantno, s kakšnimi oziroma s čigavimi produkti je ponudnik do rešitve prišel. Gre za sklop informacij, ki so med seboj prepletena v celoten sistem, zato nikakor ni mogoče izločiti pogoja, ki ga poudarja prosilec, da mora biti nova oprema združljiva z obstoječo. Prav v tem delu stranski udeleženec vidi svojo konkurenčno prednost in Pooblaščenec je pojasnilu stranskega udeleženca sledil. Z razkritjem pogoja bi se dejansko razkrila rešitev celotnega sistema, kar je dodana vrednost in s tem konkurenčna prednost stranskega udeleženca. Zgolj zato, ker je stranski udeleženec v predlagano rešitev vključil proizvod določenega proizvajalca, ki ga je možno kupiti prosto na trgu, to ne more biti razlog, da postane celotna dokumentacija dostopna temu proizvajalcu, še zlasti pa ne v postopku po ZDIJZ, saj kot je bilo že pojasnjeno, je status in povezanost prosilca z zahtevano informacijo irelevanten. Pri tem je treba opozoriti, da se javna naročila vendarle med seboj razlikujejo, zlasti z vidika, kaj je predmet obravnave oz. predmet javnega naročila. V konkretnem primeru je bil namen javnega naročila »Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D« pridobiti novo tehnično rešitev, ki bo naročniku dala nove možnosti delovanja na trgu. To pomeni, da so pravni subjekti, ki so sodelovali v postopku s ponudbo, organu predložili takšne podatke, s katerimi so na podlagi svojega znanja in izkušenj ponudili izvirno rešitev, ki je bila predmet javnega naročila. Slednje pa nedvomno pomeni, da če bi tovrstni podatki bili javno dostopni, bi podjetje izgubilo vso konkurenčno prednost na trgu.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da dokumenti oziroma informacije, ki so predmet presoje od strani 889 do strani 900 ponudbe stranskega udeleženca, ne sodijo med informacije, ki so zajete v 2. odstavku 27. člena ZJNVETPS, ki bi bile javne na podlagi zakona v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1, kar pomeni, da predstavljajo poslovno skrivnost in s tem izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopke javnega naročanja je zagotovo treba voditi transparentno, vendar pa je po drugi strani organ dolžan zagotoviti, da so prijavljeni subjekti deležni obravnave na način, ki ne ogroža njihovega delovanje v smislu zlorabe internih informacij - poslovnih skrivnosti posameznega pravnega subjekta. Pritožba prosilca za dostop do naslednjih informacij:
- Tehnični opis vmesnikov različnih tipov Siemensovih signalnih omaric s Thalesovimi LEU;
- Tehnični opis vmesnika Siemensovega nivojskega prehoda ELEKSA s Thalesovo opremo LEU;
- Tehnične opise Siemensovih evrobaliz S21 (transparentnih in fiksnih)
• tehnične opise,
• dokazila o ustreznosti z razpisno dokumentacijo,
• morebitna uporabna dovoljenja ali podobno dokumentacijo;
je torej neutemeljena in se pritožba v tem delu zavrne.
4.2 Glede zahtevane dokumentacije
- ES izjavo o skladnosti in aneks ES izjave o skladnosti proizvajalca Siemens AG za evrobalizo S21 v opremi 6;
- Dva ES certifikata tipskega pregleda za v izbrani ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) – Osterreichisches Forschungs-und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH – Arsenal Research;
- Dva certifikata potrditve sistema kakovosti za v ponudbi ponujeno evrobalizo S21, proizvajalca Siemens AG, ki sta bila izdana s strani priglasitvenega organa (NoBo) – Osterreichisches Forschungs-und Prufzentrum Arsenal Ges.mbH – Arsenal Research;
Pooblaščenec je vpogledal v zahtevane informacije in ugotavlja, da ne nosijo oznake poslovna skrivnost. Navedene informacije tudi niso zajete v sklepu o določitvi podatkov, ki se štejejo za poslovno skrivnost z dne 17.9.2009. Gre za informacije, ki izkazujejo, da je določen proizvod skladen z vsemi predpisi, ki se na ta izdelek nanašajo, zato kot take zagotovo ne morejo poslabšati konkurenčne prednosti stranskega udeleženca ali mu povzročiti škodo z vidika 2. odstavka 39. člena ZGD-1. Ravno nasprotno, podatek o tem, da določen proizvod, ki je vključen v ponudbo, ustreza zahtevanim standardom, ne predstavlja zgolj prednost ponudnika, temveč nujnost. Certifikat ali/in izjava o skladnosti proizvoda odražata kakovostno raven izdelka, skladnost izdelka z normativnimi akti in standardi, v veliki meri pa prispevata tudi k smotrnemu razvoju izdelka, njegovi tržni uveljavitvi ter ekonomičnosti proizvodnje. Zahtevane informacije pripomorejo k zaščiti potrošnikov, varovanju okolja in ne nazadnje, zaščiti dobrega proizvajalca, kar pomeni, da nikakor ni mogoče govoriti o škodi, če so te informacije prosto dostopne. Pooblaščenec tudi ocenjuje, da samo dejstvo, da je določen proizvod vključen v tehnično rešitev ponudnika, ne razkriva njegove poslovne skrivnosti, saj ne razkriva podatka o načinu in konkretnem postopku njegove integracije v celotni sistem ponujene tehnične rešitve. Stranski udeleženec je na vpogledu dne 2.12.2011 prosilcu že omogočil vpogled v certifikate, nasprotoval pa je fotokopiranju.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZGD-1, glede subjektivnega in objektivnega kriterija varovanja poslovne skrivnosti, zato ni podana izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V tem delu gre tako za prosto dostopne informacije, ki jih je organ dolžan posredovati prosilcu.
4.3 Glede zahtevane dokumentacije
- Vse dokumente in spremne dopise, ki jih je izbrani ponudnik posredoval na predhodnih obvestilih o izboru, da bi dokazal svojo ustreznost glede te točke.
Organ je na poziv Pooblaščenca opredelil, da pod navedeni del zahteve sodijo informacije: ponudnikova predhodna dokumenta glede točk 4 in 6 dva, in sicer pisna pojasnila ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem pogojev, ki jih je naročnik prejel dne 8.11. 2010 in dopolnitve ponudbe z dne 7. 7. 2011.
Pooblaščenec je vpogledal v »Dopolnitev ponudbe z dne 7.7.2011 (dve strani) « in »Pisna pojasnila ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem pogojev z dne 8.11.2010 (osem strani in priloga pet strani)« ter ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevane informacije niso označene kot poslovna skrivnost, prav tako ne razkrivajo konkretnih tehničnih rešitev, temveč gre za pojasnila k ponudbi, ki so vezana na zahtevane certifikate, izjave o skladnosti za vključene produkte, glede katerih je bilo že zgoraj pojasnjeno, zakaj Pooblaščenec ocenjuje, da ne gre za poslovno skrivnost ponudnika. Pojasnilo zajema tudi obrazložitev načina šest mesečnega šolanja skupaj s stroški. Gre za podatke o porabi javnih sredstev, zato kot taki že na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ sodijo med informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne.
5. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Pooblaščenec je presojal zahtevane informacije tudi z vidika varstva osebnih podatkov. V prilogi (pet strani) Pisnega pojasnila ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem pogojev z dne 8.11.2010, so navedeni osebni podatki z imenom in priimkom ter funkcijo oziroma podjetjem, elektronskim naslovom, telefonsko številko in lastnoročnim podpisom. Pooblaščenec ugotavlja, da so posamezniki na podlagi teh podatkov določljivi, zato predstavljajo varovane osebne podatke, saj ni nobene pravne podlage, na podlagi katere bi bili osebni podatki teh oseb javno dostopni. V obravnavanem primeru namreč ne gre za javne uslužbence, prav tako iz dokumentacije ne izhaja, da gre za zakonite zastopnike gospodarskih družb, katerih imena in priimki so javni na podlagi Zakona o sodnem registru v povezavi z ZGD-1. ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je z zakonom določeno, da se lahko določeni osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker v obravnavanem primeru ni pravne podlage, gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.
6. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
7. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v zavrnilnem delu delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati informacije javnega značaja, ki ne predstavljajo nobene izmed zakonskih izjem, kot je določeno v 1. tč. izreka te odločbe. V preostalem delu pa se zahteva prosilca zavrne (kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe), ker gre za informacije, ki predstavljajo izjemo poslovne skrivnosti po 2. tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ..
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka