Prosilec - Okrajno sodišče v Novem mestu
+ -Številka: 090-57/2012/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopijo sklepa in sodbe. Organ je izdal odločbo s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je prosilcu posredoval zahtevan dokument, pri čemer pa je na podlagi prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izločil varovane osebne podatke. Prosilec je vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ na poslanem dokumentu prekril preveč podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prekril preveč podatkov, saj je prekril tudi nevarovane osebne podatke. Pooblaščenec organu naložil, da prosilcu ponovno posreduje sodbo in sklep z delnim dostopom kot ga je določil Pooblaščenec.
ODLOČBA:
Številka: 090-57/2012/2
Datum: 9. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ………………….. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, Jerebova ulica 2, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ) št. Su 020500/2012-34 z dne 14. 12. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 27. 2. 2012 se ugodi in se odločba Okrajnega sodišča v Novem mestu, št. Su 020500/2012-34 z dne 14. 12. 2012 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati:
- fotokopijo sklepa in sodbe Okrajnega sodišča v Novem mestu št. P 24/2008-22 z dne 20. 4. 2010, pri čemer je organ v celotnem besedilu sodbe in sklepa dolžan prekriti ime, priimek, in naslov stalnega prebivališča tožnika in toženca ter še naslednje osebne podatke v besedilu:
• na drugi strani v dvanajsti vrstici tretjo besedo,
• na drugi strani v prvi vrstici obrazložitve sodbe v prvi povedi vse besede od besede »on« naprej,
• na drugi strani v osmi vrstici obrazložitve sodbe četrto, peto in šesto besedo,
• na tretji strani v četrti vrstici prvo besedo,
• na tretji strani v šestintrideseti vrstici prvo in drugo besedo,
• na tretji strani v petinštirideseti vrstici peto besedo,
• na četrti strani v šesti vrstici deseto, enajsto in dvanajsto besedo,
• na četrti strani v sedmi vrstici drugo, tretjo četrto, sedmo in osmo besedo,
• na četrti strani v sedemnajsti vrstici osmo in deveto besedo,
• na četrti strani v devetnajsti vrstici zadnji dve besedi,
• na četrti strani v dvajseti vrstici prvo, peto, šesto besedo,
• na četrti strani v šestindvajseti vrstici zadnjo besedo,
• na četrti strani v sedemindvajseti vrstici prvo, drugo in peto besedo,
• na peti strani v trinajsti vrstici prvo besedo,
• na peti strani v štirideseti vrstici deseto besedo,
• na peti strani v oseminštirideseti vrstici deseto besedo,
• na šesti strani v peti vrstici trinajsto in štirinajsto besedo,
• na sedmi strani v drugi vrstici vse besede za besedo »delež«,
• na sedmi strani v tretji vrstici prvo in drugo besedo,
• na osmi strani v sedmi vrstici vse besede od besede »že«,
• na osmi strani v osmi vrstici vse besede od besede »kot« naprej,
• na osmi strani v deveti vrstici zadnji dve besedi,
• na osmi strani v deseti vrstici prvo in drugo besedo,
• na osmi strani v zadnji vrstici četrto in peto besedo,
• na deveti strani v peti vrstici prvo, drugo, tretjo in četrto besedo,
• na deveti strani v enajsti vrstici osmo besedo,
• na deveti strani v štirinajsti vrstici sedmo in osmo besedo,
• na deveti strani v petnajsti vrstici tretjo in deveto besedo,
• na deveti strani v dvaindvajseti vrstici tretjo, četrto, peto, šesto in sedmo besedo,
• na deseti strani v četrti vrstici dvanajsto in trinajsto besedo.
2. Zahteva prosilca z dne 21. 1. 2012 se zavrne glede v prejšnji točki navedenih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 21. 1. 2012 na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti fotokopijo sklepa in sodbe št. P 24/2008-22 z dne 20. 4. 2010.
Organ je dne 14. 2. 2012 izdal odločbo št. Su 020500/2012-34, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil tako, da je prosilcu posredoval zahtevan dokument, pri čemer pa je na podlagi prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izločil varovane osebne podatke.
Prosilec je dne 25. 2. 2012 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ na poslanem dokumentu prekril preveč podatkov. Prosilec se v pritožbi sklicuje na odločbo Pooblaščenca št. 21-7/2007/11 z dne 11. 6. 2008, v kateri je le-ta odločil v podobnem primeru – da je organ dolžan v sodbi izbrisati ime in priimek ter prebivališče tožnika ter imena in priimke drugih fizičnih oseb, razen imen in priimkov odvetnikov in imena in priimka sodnice.
Organ je z dopisom št. Su 020500/2012-34 z dne 28. 2. 2012 pritožbo kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja in dokument, o katerem je odločal.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu.
Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do določenih kategorij podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Organ je v izpodbijani odločbi pravilno ocenil, da v primeru imena, priimka in funkcije oziroma delovnega mesta javnega funkcionarja (sodnica) oziroma odvetnika ne gre za varovane osebne podatke.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je posameznik, ki je sklenil delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto oz. opravlja javno funkcijo, določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Oseba, zaposlena v javnem sektorju oz. oseba, ki opravlja javno funkcijo, ima bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca.
V obravnavanem primeru je podana zahteva po dokumentu, ki je med drugim povezan tudi z opravljanjem javne funkcije sodnice, kar pomeni, da je treba upoštevati zgoraj navedeni tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka), dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije.
Prav tako med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki odvetnikov, ki so navedeni v zahtevani sodbi. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu, v sodbi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, t. j. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (UL RS, št. 18/1993, v nadaljevanju ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Iz teh razlogov niso varovani osebni podatki pooblaščencev tožene in tožeče stranke, saj v konkretnem postopku ne nastopajo kot fizične osebe, ampak kot poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Upoštevaje 1. člen Zakona o odvetništvu, se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije in je javno dostopen na njeni spletni strani.
Glede osebnih podatkov tožnika in toženca je organ sicer v skladu z v prejšnjih odstavkih navedeno obrazložitvijo pravilno prekril ime, priimek, naslov njunega stalnega bivališča in delovno mesto, vendar pa je ob teh podatkih prekril še druge podatke, ki jih ne moremo opredeliti kot varovane osebne podatke v skladu z ZVOP-1. Po natančnem pregledu dokumenta je Pooblaščenec ugotovil, da je organ prekril preveč podatkov. Organ je pravilno ugotovil, da osebni podatki o tožniku in tožencu ne predstavljajo prosto dostopnih podatkov, vendar je pri anonimizaciji prekril tudi podatke, ki po ugotovitvi Pooblaščenca ne predstavljajo osebnih podatkov, ker na njihovi podlagi tožnik in toženec nista določljiva, prav tako pa niso določljive druge fizične osebe, katerih identiteta je v konkretnem primeru varovana. Anonimizacija oziroma nedoločljivost tožnika in toženca je mogoča že ob prekritju manj podatkov, kot jih je prekril organ. Glede na navedeno mora organ v skladu s 7. členom ZDIJZ v dokumentu prekriti zgolj osebne podatke, kot izhajajo iz prvega odstavka izreka te odločbe.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
4. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevane sodbe in sklepa na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka