Prosilec - Upravna enota Ribnica
+ -Številka: 090-9/2012/4
Kategorije: Stroški
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca zoper sklep organa o ustavitvi postopka, ki je bil s strani organa izdan, ker prosilec ni založil stroškov posredovanja informacij javnega značaja, kot jih je izračunal organ. V konkretnem primeru je Pooblaščenec ocenil, da je organ prosilcu na podlagi veljavnih predpisov obračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. Stroški so namreč nastali v obsegu, ki pri Pooblaščencu niso vzbudil dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa Pooblaščenec ni zaznal dejstev, ki bi kazala na to, da je organ prosilca stroškovno prekomerno obremenil, t.j. več kot to dovoljujejo veljavni predpisi.
ODLOČBA
Številka: 090-9/2012/4
Datum: 1. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena v povezavi z 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep Upravne enote Ribnica, Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica (v nadaljevanju organ) št. 090-29/2011-8 z dne 28. 12. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 28. 9. 2011 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahteval posredovanje skeniranih odločb o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdanih od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011.
Organ je prosilca dne 4. 10. 2011 pozval, naj konkretizira, katere odločbe o denacionalizaciji želi, oziroma naj navede ime in priimek denacionalizacijskega upravičenca oz. parcelne številke zemljišč, za katere želi odločbo ali kakšen drug konkreten podatek.
Prosilec je dne 4. 10. 2011 organu sporočil, da želi prejeti vse denacionalizacijske odločbe v obdobju, omenjenem v predhodni vlogi.
Organ je dne 25. 10. 2011 prosilcu poslal dopis št. 090-29/2011-4, v katerem ga je obvestil, da mu bo v skladu z 2. odstavkom 34. člena ZDIJZ za zahtevane informacije zaračunal stroške. Organ je stroške predvidel v znesku 219,00 EUR.
Dne 30. 11. 2011 je prosilec organu sporočil, da potrebuje le izreke zahtevanih odločb. Na podlagi navedenega je organ prosilca obvestil, da je predmet njegove zahteve 52 odločb in je strošek posredovanja informacij javnega značaja predvidel v višini 94,22 EUR.
Organ je dne 28. 12. 2011 izdal sklep št. 090-29/2011-8, s katerim je postopek posredovanja informacij javnega značaja ustavil, ker s strani prosilca v predvidenem roku ni prejel vnaprejšnjega pologa za stroške v višini 94,22 EUR.
Prosilec je dne 10. 1. 2011 na organ naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje zoper sklep št. 090-29/2011, ker je organ postopek ustavil in mu ni posredoval zahtevanih informacij.
Pooblaščenec je dne 13. 1. 2012 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca, skupaj s spisovno dokumentacijo. Organ je v skladu z določbo 245. člena ZUP opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pooblaščenec je dne 19. 1. 2012 organu poslal poziv za dodatna pojasnila v zadevi. Njegov odgovor je prejel dne 26. 1. 2012.
Pritožba ni utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodijo tudi upravne enote. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v konkretnem primeru, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja.
Nadalje ZDIJZ določa tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. 1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), v kolikor je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s 1. odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe 3. odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz 1. odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe ob ugotovitvi, da stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegajo znesek 83,46 EUR, od prosilca zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij (52 izrekov denacionalizacijskih odločb) v višini 94,22 EUR. Pri tem je organ v dopisu prosilcu specificiral, kaj vse krije navedeni znesek (3,12 EUR stroški kopij in 91,10 EUR stroški dela za posredovanje informacij javnega značaja). Ob tem je organ za predračun stroškov uporabil Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008, ki ga je prosilcu posredoval že z dopisom z dne 25. 10. 2011, povezava do stroškovnika je objavljena tudi na spletni strani organa. Organ je določil tudi rok za plačilo predujma (15 dni) in navedel, da bo, če prosilec zneska ne plača, to štel, kot da je od zahteve odstopil, in bo postopek ustavil s sklepom, zoper katerega ima prosilec možnost pritožbe. Ker prosilec ni založil zahtevanega zneska, je organ dne 28. 12. 2011 izdal sklep o ustavitvi postopka št. 090-29/2011-8, ki ga prosilec izpodbija v tem pritožbenem postopku.
Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ prosilcu obračunal tako materialne stroške posredovanja informacij kot tudi stroške za delo javnih uslužbencev. Pooblaščenec je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa je organ stroške dela v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008.
ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008.
Iz Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008 izhaja, da organ prosilcu lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva, pri čemer je cena ure odvisna od tega, kateri javni uslužbenec je delo dejansko opravil.
Ker iz spisovne dokumentacije ni povsem natančno razvidno, zakaj bi stroški organa za posredovanje izrekov 52 denacionalizacijskih odločb znašali 94,22 EUR, je Pooblaščenec organ pozval, naj mu v tej zadevi posreduje dodatna pojasnila oziroma naj odgovori na njegova vprašanja glede predvidenih stroškov. Pooblaščenec je dne 26. 1. 2012 prejel dopis organa št. 090-29/2011-14 z dodatnimi pojasnili. V predmetnem dopisu je organ obrazložil, da imajo dokumente, ki jih je zahteval prosilec, shranjene v arhivu. Ko je organ iz arhiva pridobil vse zadeve, je uslužbenka (s VII. stopnjo izobrazbe), ki je postopke vodila, v relevantnih denacionalizacijskih spisih poiskala vse zahtevane odločbe (delne, končne), vsako odločbo (oziroma njeno prvo stran) fotokopirala ter prekrila osebne podatke. Za vsako odločbo je uslužbenka potrebovala približno 12 - 15 minut, pri čemer je organ pri obračunu upošteval porabljeni čas 12 minut na odločbo. Prav tako se organ zaveda, da bi določena dela lahko izvedel uslužbenec z nižjo stopnjo izobrazbe, vendar je bilo zaradi smotrnosti postopka lažje, če vsa dela izvede ista uslužbenka, so pa zato prosilcu zaračunali uro odbiranja in posredovanja podatkov s strani uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe, ki je 8,76 EUR. Ob upoštevanju, da je organ porabil 12 min na odločbo, znesek dela znaša 91,10 EUR.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je organ prosilcu v konkretnem primeru na podlagi veljavnih predpisov obračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja. Iz dopisa organa tako izhaja, da organ prosilcu ni obračunal stroškov dela javnih uslužbencev, ki ni nujno potrebno za obdelavo in pripravo zahtevanih informacij javnega značaja. Prav tako organ prosilcu ni obračunal stroškov dela, ki so odvisni zgolj od specifičnih okoliščin pri konkretnem organu (npr. prostorska problematika, tehnična opremljenost, sama organizacija dela ipd.), pač pa je prosilcu obračunal dejanski minimalen obseg dela, ki bi ga imel organ s pripravo ene odločbe (lociranje dokumenta v arhivu, fotokopiranje in delni dostop). Prav tako organ prosilcu ni obračunal urne postavke uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe (ki naj bi po navedbah organa delo tudi dejansko opravil), ki je po veljavnem stroškovniku 19,61 EUR, pač pa je obračunal nižjo urno postavko uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe (8,76 EUR). Takšna odločitev organa je po mnenju Pooblaščenca povsem pravilna, saj ni dvoma, da bi določena dela lahko izvedel uslužbenec z nižjo stopnjo izobrazbe. Stroški dela javnih uslužbencev, kot jih je v konkretnem primeru obračunal organ, so tako ostali v obsegu, ki pri Pooblaščencu ne vzbuja dvoma v njihovo objektivno utemeljenost, prav tako pa iz pojasnil organa ne izhajajo dejstva, ki bi kazala na to, da je organ prosilca stroškovno prekomerno obremenil (t.j. več, kot to dovoljujejo veljavni predpisi).
Pooblaščenec na tem mestu še poudarja, da zaračunavanje stroškov nikakor ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti javnih uslužbencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) namreč ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja pa so po oceni Pooblaščenca, ob obstoječih predpisih, dejansko nastali materialni stroški in v skladu z Uredbo tudi stroški dela javnih uslužbencev, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v konkretnem primeru prosilcu zaračunal še razumne stroške posredovanja informacij javnega značaja, zato pritožba prosilca ni utemeljena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zato na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper sklep Upravne enote Ribnica št. 090-29/2011-8 z dne 28. 12. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka