Prosilec - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-53/2012/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij v zvezi s pravico do verske duhovne oskrbe vojaških oseb v Slovenski vojski, organ pa je zahtevo prosilca zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da so informacije, ki so predmet zahteve prosilca, prepletene v sami naravi dela organa v okviru nalog, ki jih izvajajo. Zato organ z dokumenti, ki bi predstavljali konkretne odgovore na zastavljena vprašanja, razen tistih, na katere je prosilca napotil z uradnim zaznamkom, ne razpolaga. Pooblaščenec je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-53/2012/6
Datum: 11. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 21. 2. 2012, …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 17. 2. 2012, št. 090-3/2012-2, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilca z dne 21. 2. 2012 zoper odločbo Ministrstva za obrambo z dne 17. 2. 2012, št. 090-3/2012-2, se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 19. 1. 2012 na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da izhajajoč iz sprejetega sporazuma s Slovensko škofovsko konferenco ter s soglasjem komisije Vlade RS potrjene pravice verske duhovne oskrbe vojaških oseb v organu, izraža vprašanje kdaj in kje je njihovo gibanje omejeno ali onemogočeno. S tem je odpravljena možnost realizacije pravice osebne duhovne opredelitve. Katerekoli. Prosilec je nadalje vprašal, kje za zaposlene vojaške osebe ni mogoč izraz pravice verske duhovne oskrbe v okolju delovnega mesta zaposlitve? Želel je tudi odgovor, kolikšen odstotek vojaških oseb predstavljajo tovrstno zaposleni. Iz izhodišča in vedenja, da zaposleni prihajajo na svoja delovna mesta vsakodnevno od doma. Kako je mogoče, da je v organu navkljub pravilu v Ustavi RS opredeljen in sklenjen sporazum samo z decidirano versko povezavo in s plačevanjem njenih nosilcev in storitev. Ne oziraje se na to, da do sedaj ni nikjer uradno navedeno število njenih aktivnih pripadnikov. Želel je tudi odgovor, na kateri osnovi je sprejeta odločitev, da so predstavniki tako izbrane verske povezave pooblaščeni za zagotavljanje realizacije osebnega izraza ostalih duhovnih povezav, kar je popolnoma v nasprotju s filozofijo in pravili privilegirano izbrane verske skupnosti.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 17. 2. 2012, št. 090-3/2012-2, s katero je odgovore na vprašanja:
- kdaj in kje je gibanje vojaških oseb omejeno,
- kje za zaposlene ni mogoče izražanje pravice do verske duhovne oskrbe v okolju delovnega mesta in kakšen odstotek zaposlenih predstavljajo ti zaposleni, ki jim izražanje pravice ni omogočeno,
- na kateri osnovi je bila sprejeta odločitev ministrstva, da so predstavniki vojaškega vikariata pooblaščeni za zagotavljanje realizacije osebnega izraza ostalih duhovnih povezav,
zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je pojem informacije javnega značaja opredeljen v 4 členu ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz te opredelitve izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, obrazložitve, komentarji in analize stanja, ne predstavljajo informacij javnega značaja. Odgovori na, v zahtevi zastavljena vprašanja, tudi niso zajeti v dokumentih, s katerimi organ razpolaga, saj bi moral za posredovanje odgovorov na ta vprašanja, odgovore posebej pripraviti, pred tem pa pregledati podatke in izdelati zaključke. Nekaterih odgovorov pa, ker se nanašajo na svobodo veroizpovedi in varstvo osebnih podatkov zaposlenih, niti ne bi mogel pridobiti. Ker torej ne gre za informacije javnega značaja, temveč za odgovore na vprašanja, je zahtevo zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 21. 2. 2012 pri organu vložil pritožbo, v katerih je navedel, da glede na to, da mu niso poznani vsi dokumenti – zakoni, pravila, odredbe, je postavil vprašanja za konkretne zadeve, ki zagotovo morajo biti dokumentarno ovrednotene in zapisane. Zaradi navedenega meni, da je organ neupravičeno odklonil konkretni odgovor na konkretna vprašanja, Torej tisto, kar je mogoče navesti v morebitnem medsebojnem pogovoru.
Na podlagi vložene pritožbe je organ z uradnim zaznamkom z dne 22. 2. 2012 št. 090-3/2012-4 ugotovil, da se v danem primeru odgovori na vprašanja nahajajo v javno dostopnih predpisih, zato je prosilca, v skladu s 5. točko 6. člena ZDIJZ, napotil na Ustavo RS, Zakon o obrambi, Zakon o službi v Slovenski vojski in Sporazum. Hkrati pa je organ pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 22. 2. 2012, št. 090-3/2012-5, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da svoje odločbe ne namerava nadomestiti z novo odločbo, saj pritožba ne vsebuje novih dejstev oziroma dokazov, prav tako pa se nista spremenila ne pravno, ne dejansko stanje.
Ker je organ prosilca po vloženi pritožbi napotil na javno dostopne informacije, je Pooblaščenec prosilca z dopisom z dne 22. 3. 2012, št. 090-52/2012/3 pozval, ali še vztraja pri vloženi pritožbi oziroma, da dodatno obrazloži, konkretno katere dokumente je zahteval, pa jih še vedno ni prejel.
Prosilec je z dopisom z dne 2.4.2012 odgovoril, da pri pritožbi vztraja. Želi podatek:
- »kdaj in kje« je zaposlenim omejeno ali onemogočeno izražanje osebne verske opredelitve. Število delavcev in delovnih mest, kjer je to onemogočeno. Ob tem, da zaposleni dnevno vstopajo na delovna mesta.
- Pravilnik organa o pogojih in pravilih meril onemogočenja duhovnega izraza s fizično omejenim pristopom.
- Določila zagotavljanja enakopravnega odnosa duhovnih povezav, ki so v nasprotju s filozofijo in pravili državno privilegirane in izbrane RKC verske skupnosti. Pri tem, da imamo v registru 42 verskih povezav ter da je vojaški vikar nosilec RKC verske povezave.
Prosilec navaja, da na konkretna vprašanja ni bilo odgovorjeno, da je organ izpustil navedbo dokumentacije notranjih pravil in odgovorno osebo omogočanja verskega izraza, ne oziraje se na versko izpoved.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 3. 4. 2012.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vložene pritožbe se prosilec pritožuje, ker organ ni odgovoril na konkretna vprašanja. Pooblaščenec poudarja, da kot izhaja iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. To pomeni, da lahko organ zahtevo v primeru, če z dokumentom ne razpolaga, enostavno zavrne, ker dokumenta nima in se mu zato ni treba sklicevati na obstoj izjem. Prav tako odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza. Vendar zgolj zato, ker je prosilec postavil zahtevo v obliki vprašanj, še ne more biti razlog za zavrnitev zahteve. Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je namreč treba obravnavati v duhu namena zakona, da se zagotovita javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja, zato je organ dolžan ugotoviti, ali se odgovori na vprašanja nahajajo v dokumentih s katerimi organ razpolaga.
Informacije, ki so predmet zahteve prosilca, se nanašajo na možnost izražanja različnih veroizpovedi v slovenski vojski, kar pomeni, da nedvomno sodijo v delovno področje organa. Ker je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, je Pooblaščenec nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 3. 4. 2012 opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Organ je pojasnil, da je Vlada RS v preteklosti že sklepala sporazume, tudi z drugimi verskimi skupnostmi, kjer je omenjena pravica o verski oskrbi. Trenutno sta sicer res samo dva sporazuma, vendar bi evangeličanska duhovnika lahko po dogovoru z drugimi protestantskimi skupnostmi oskrbovala tudi pripadnike teh skupnosti. Nekatere verske skupnosti pa v samem bistvu nasprotujejo vojaškim organizacijam, kar pomeni, da pripadnikov njihove vere v strukturah Slovenske vojske naj ne bi bilo. Glede same potrebe po verski oskrbi je organ pojasnil, da se število določa glede na sorazmeren delež iz zadnjega popisa prebivalstva, kjer so se ljudje lahko izrekli o svoji veroizpovedi. Prag, ki nudi možnost duhovne oskrbe v Slovenski vojski, pa ni izrecno določen.
Organ je poudaril, da konkretnega dokumenta, ki bi predstavljal odgovor na vprašanje iz prve alineje, nima. Gre za predpise oz. dokumente, ki izhajajo iz narave dela na obrambno varnostnem področju. Gre za primere, ki se sproti pojavljajo, z ukazi - akti poveljevanja: vojaške vaje doma in v tujini, večdnevna usposabljanja, priprave na mednarodne operacije in misije, itd.. Generalno dokument o omejevanju gibanja vojaških oseb ne obstaja. Pravni red pa jasno določa naloge, iz katerih izhaja večtedenska ali mesečna, letna odsotnost, ki se določi z ukazom. Takrat so vojaške osebe dejansko omejene v gibanju v civilnem okolju zaradi narave dela, zato pa mu država omogoča v omejenem okviru versko oskrbo.
Glede vprašanja pod drugo alinejo je organ pojasnil, kot je navedeno zgoraj, torej ne gre za posamezne dokumente, vendar je povezano z naravo dela Slovenske vojske.
Glede vprašanja pod tretjo alinejo je osnovni dokument ustava, zakoni in sporazum, na kar je bil prosilec že napoten. Drugega dokumenta organ nima.
Pooblaščenec ugotavlja, da organ drugih dokumentov kot tiste, na katere je napotil prosilca z uradnim zaznamkom z dne 22. 2. 2012 št. 090-3/2012-4, nima. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. Kot je organ pojasnil, so informacije, ki so predmet zahteve prosilca, prepletene v sami naravi dela organa v okviru nalog, ki jih izvajajo, zato dokumentov, ki bi predstavljali konkretne odgovore na zastavljena vprašanja prosilca, nima. Na splošno je področje urejeno v Zakonu o obrambi, ki v 3. odstavku 52. člena določa, da ima vojaška oseba med vojaško službo pravico do religiozne duhovne oskrbe. Organizacijo religiozne duhovne oskrbe in način izvrševanja pravice do te oskrbe določi minister. Na tej podlagi je bil sprejet Pravilnik o organizaciji religiozne duhovne oskrbe (Ur. l. RS št. 58/2003), ki določa organizacijo in način izvrševanja pravice do religiozne duhovne oskrbe vojaških oseb in civilnih oseb, ki delajo v Slovenski vojski. Vojaške in civilne osebe imajo med vojaško službo oziroma delom v vojski pravico do nemotenega izpovedovanja svoje vere v skladu z zakonom in pravili službe v Slovenski vojski. Religiozno duhovno oskrbo v Slovenski vojski organizira Vojaški vikariat Generalštaba Slovenske vojske. Vojaški vikariat vodi vojaški vikar. Vojaški vikariat skrbi, da je vojaškim in civilnim osebam različnih veroizpovedi med vojaško službo oziroma delom v vojski zagotovljena religiozna duhovna oskrba. Vojaški vikariat skrbi za religiozno duhovno oskrbo vojaškim in civilnim osebam v miru, v izrednem stanju in v vojni, na vojaških vajah in na misijah v drugih državah, v skladu s predpisi in mednarodnimi pogodbami ter načrti dela poveljstev, enot in zavodov.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da ni neposredne zakonske podlage, ki bi organu nalagala obveznost obstoja konkretnih dokumentov oziroma informacij, ki so predmet zahteve prosilca. V primernost in zakonitost takšne zakonske in podzakonske ureditve, na kar opozarja prosilec, pa se Pooblaščenec ni pristojen spuščat.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve prosilca. To pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta v smislu odgovora na vprašanje, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi in jo je potrebno, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, zavrniti.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbe z dne 17. 2. 2012, št. 090-3/2012-2, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka