Prosilec - Državno pravobranilstvo
+ -Številka: 090-48/2012/4
Kategorije: Kršitev postopka, Notranje delovanje organa
POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval fotokopije celotnega spisa. Pooblaščenec je odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje, saj je ugotovil, da se organ ni konkretno opredelil do vseh dokumentov, ki so predmet odločanja, prav tako pa se je skliceval na izjemi notranjega delovanja organa, vendar te izjeme ni konkretno obrazložil. Prav tako se organ ni opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa.
ODLOČBA
Številka: 090-48/2012/4
Datum: 26. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. DP-A01332/2011-9, z dne 9. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana, št. DP-A01332/2011-9, z dne 9. 2. 2012 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 21. 12. 2011 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopijo celotnega spisa zadeve št. P-AP14-888/2007-6-A, na osnovi katerega je bil izdelan odgovor na predlog v zadevi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pd 820/2007.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DP-A01332/2011-9, z dne 9. 2. 2012, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi zavrnilne odločbe navedel, da Državno pravobranilstvo skladno s 7. in 8. členom Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni listi RS, št. 94/2007-UPB2, s sprem. in dop.) na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe. Na njihovo zahtevo jim poroča v zadevah njihovega zastopanja ter pravno svetuje pri sklepanju pogodb, s katerimi za te subjekte nastajajo premoženjske pravice in obveznosti, pri sklepanju pogodb, s katerimi se ustanavljajo, spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice na nepremičninah ter pri reševanju drugih premoženjskih vprašanj. V konkretni zadevi gre za celoten spis, torej dokumente, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi oz. v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije oz. njenih organov pred sodišči oz. v zvezi z njim in tvorijo interni spis organa. V teh dokumentih je vsebovana strategija državnobranilskega dela in materializirana prezentacija sodelovanja med dvema organoma Republike Slovenije, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom. Organ je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga kršenja zaupnega razmerja s stranko ter motnje pri dosedanjem in bodočem delovanju oz. dejavnosti organa (11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navaja, da dejstva v odločbi niso popolnoma ugotovljena na podlagi ZDIJZ. Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest niso dokumenti, ki pomenijo neko oviro za informacijo javnega značaja. Ti akti so javno dostopni vsem zaposlenim v vsaki organizaciji ali pri organu javne uprave in ne vsebujejo podatkov, ki so ovira za informacijo javnega značaja. Nadalje prosilec navaja dejstva, zakaj navedene informacije potrebuje in druga dejstva, ki za ta pritožbeni postopek niso relevantna.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. DP-A01332/2011-11, z dne 22. 2. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je na podlagi drugega odstavka 245. člena ZUP organ pozval, naj mu nemudoma posreduje zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja z dne 21. 12. 2011, kar je organ storil dne 13. 3. 2012.
Pritožba je utemeljena.
1. Načelo prostega dostopa
V skladu s prvim in drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev. Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove zahteve in pritožbe ni pravno relevanten. Organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ sta v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni. Rezultat presoje oziroma odločitev mora biti enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
Glede na navedeno so navedbe prosilca v zahtevi in pritožbi, kjer utemeljuje, zakaj potrebuje zahtevane informacije, v postopku dostopa do informacij javnega značaja povsem brezpredmetne, saj prosilčev namen, koristi in interes v postopku po ZDIJZ niso pomembni oz. relevantni. Kot že navedeno sta organ zavezanec na prvi stopnji in Pooblaščenec kot pritožbeni organ v skladu z ZDIJZ dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.
2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa in da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da se le-te nahajajo v materializirani obliki.
Zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri pogoje, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, vprašanje je le še, ali so prosto dostopne oz. ali obstaja razlog za obstoj katere izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Ugotovljene kršitve v postopku na prvi stopnji in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Na tem mestu Pooblaščenec najprej navaja, da tretji odstavek obrazložitve izpodbijane odločbe, verjetno ne sodi v okvir zahteve prosilca in postopka po ZDIJZ v okviru zahteve prosilca, temveč se je v izpodbijano odločbo zapisal iz neke druge zadeve organa.
Pooblaščenec najprej ugotavlja, da je organ zahtevo zavrnil, ne da bi se konkretno opredelil do dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval fotokopije celotnega spisa zadeve št. P-AP14-888/2007-6-A, ki, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, obsega 33 dokumentov, do katerih se organ ni opredelil. Spis organa namreč ne predstavlja enotnega dokumenta, pač pa predstavlja več posamičnih dokumentov, od katerih lahko določeni dokumenti (ali njihovi deli) izpolnjujejo pogoje za prosto dostopno informacijo javnega značaja, drugi pa ne. Vsekakor je dolžnost organa, da dokumente v posameznem spisu presoja posamično in ne kot enoten dokument, četudi je prosilec zahteval fotokopije celotnega spisa, in ne zgolj konkretnih listin iz spisa. Pooblaščenec zaradi navedenega ugotavlja, da organ ni presojal dokumentov kot takih, torej posamično, temveč jih je presojal zgolj na splošno in ker je ocenil, da vsi dokumenti predstavljajo izjemo notranjega delovanja, prosilcu ni omogočil dostopa do nobenega od zahtevanih dokumentov. Takšno presojanje na podlagi ZDIJZ ni dopustno, saj mora organ v skladu z ZDIJZ presojati vsak dokument, ki je predmet zahtevka posebej, ločeno od ostalih dokumentov, ki so prav tako predmet zahtevka. Pooblaščenec meni, da iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, zakaj je organ zahtevo prosilca zavrnil, saj se organ ni opredelil do posameznega zahtevanega dokumenta, temveč je zahtevo zgolj pavšalno zavrnil. Organ se (verjetno prav iz razloga, ker je smatral spis za enoten dokument) tudi ni opredelil do vprašanja, kateri dokumenti iz zahtevanega spisa, naj bi vsebovali izjemo iz 11. točke (motnje pri delovanju organa) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pač pa je bil prosilcu zavrnjen dostop do zahtevanega spisa v celoti. Organ se tako ni opredelil glede uporabe instituta delnega dostopa do 7. člena ZDIJZ oz. ni presojal, ali je ta v konkretnem primeru mogoč.
Nadalje Pooblaščenec tudi ugotavlja, da izjema, na katero se organ sklicuje, ni konkretno obrazložena oziroma utemeljena. Brez navedbe vseh elementov dejanskega stanja, ki jih zahteva zakonski dejanski stan, obrazložitev posamezne izjeme namreč ni popolna. Iz izpodbijane odločbe tako ni mogoče natančno ugotoviti, zakaj je organ zahtevo prosilca zavrnil, saj se organ ni opredelil do vseh bistvenih vprašanj, do katerih bi se po oceni Pooblaščenca moral. Takšne odločbe pa ni mogoče preizkusiti, saj niso konkretno razvidni razlogi za odločitev, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Obrazložitev izpodbijane odločbe je tako ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je namreč eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. členu).
V skladu z 214. členom ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Ker se organ ni opredelil do dokumentov, ki so predmet zahteve in tudi ni konkretno ugotavljal zavrnitvenih razlogov, opisano ravnanje organa po ugotovitvah Pooblaščenca predstavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, saj organ ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, in ki izhajajo iz materialno pravnih predpisov, ki jih je v konkretni zadevi potrebno uporabiti. Zaradi navedenega je v postopku na prvi stopnji prišlo do napačne uporabe materialnega prava in posledično do bistvenih kršitev postopka, saj se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker je obrazložitev le-te ostala zgolj na deklaratorni ravni. Pooblaščenec je na podlagi navedenega odločil, da zadevo vrne prvostopenjskemu organu, ki bo moral, v skladu z določbo tretjega odstavka 251. člena ZUP, v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na spis organa, s katerim le-ta tudi razpolaga. Hkrati pa organ pozna širši vidik zadeve, zato bo tudi najlažje presodil, v katerem delu zahtevani spis predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Organ mora v ponovljenem postopku opredeliti, katere so tiste informacije, ki jih je zahteval prosilec in identificirati posamezne dokumente ter jih presojati posamično in z vidika učinka »erga omnes«, neodvisno od formulacije konkretnega zahtevka. Organ mora v postopku po ZDIJZ presojati dokumente kot take in za vsak posamezen dokument, ki ga identificira kot informacijo javnega značaja, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilca, presojati, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj katere izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
4. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja
Ker se je organ v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, ni pa izjeme tudi natančno obrazložil, Pooblaščenec v nadaljevanju na kratko poudarja bistvene elemente izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4. 1. Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa)
Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko organ upoštevaje izjemo notranjega delovanja organa prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato nedvomno sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. V zvezi s tem Pooblaščenec pojasnjuje, da dokumenti, ki niso namenjeni notranji komunikaciji v organu oz. iz njih ne izhaja notranja politika organa, ne morejo biti predmet te izjeme (recimo dokumenti, ki so namenjeni strankam postopka oz. so nastali kot posledica uradnih dejanj uradnih oseb v postopkih, ki so usmerjeni k zavezancem).
Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti namreč nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu izjeme notranjega delovanja se nadalje zahteva strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta resno ogroziti proces delovanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti motnjam oziroma, če bi bile nastale motnje, storjene za delovanje organa, večje od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Pri uporabi te izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Ob navedenem Pooblaščenec tudi poudarja, da tudi v primeru izkazane izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne gre za informacijo, ki bi jo lahko odtegnili javnosti, če gre za primere, določene v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, česar organ v izpodbijani odločbi ni presojal oz. to iz obrazložitve odločbe ni razvidno.
Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izvedel škodni test zgolj pavšalno. Organ bi v izpodbijani odločbi moral navesti dejstva, zakaj je izpolnjen vsak od obeh pogojev za obstoj navedene izjeme, pri čemer bi moral motnje pri delovanju organa izkazati konkretno in ne zgolj abstraktno, kar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja. Organ je namreč v zvezi s tem zapisal le, da se v spisih nahajajo tudi dokumenti in listine, ki spadajo v okvir korespondence med zastopnikom in zastopanim državnim organom - stranko in da gre v tem primeru za medsebojno notranje zaupno mandatno razmerje. V ponovljenem postopku mora organ tako pregledati posamične dokumente v spisu št. P-AP14-888/2007-6-A in za vsak posamičen dokument oceniti, ali je ta nastal kot interni dokument in ali bi razkritje tega dokumenta lahko vplivalo na delovanje organa v smislu motenj, da organ določenih konkretnih nalog ne bi mogel opraviti oz. bi mu to povzročilo nesorazmerne težave. Organ mora pri presoji dokumentov paziti tudi na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer Pooblaščenec opozarja tudi na tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, po katerem osebni podatki javnih uslužbencev, ki so v zvezi z delovnim razmerjem, niso varovani. Organ mora zahtevane dokumente presoditi tudi z vidika možnosti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, do česar se v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni opredelil.
5. Delni dostop
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke, poslovne skrivnosti, informacije, ki bi povzročile motnje za delovanje organa ipd.), ki jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
V kolikor bo organ v ponovljenem postopku ugotovil, da se v spisu, ki je predmet zahteve, nahajajo tudi informacije (dokumenti oz. deli dokumentov), ki po 6. členu ZDIJZ predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij, mora organ nadalje presojati tudi, ali je mogoče zahtevi prosilca vsaj delno odobriti ob uporabi instituta delnega dostopa. Če bo ugotovil, da je potrebno prosilcu omogočiti dostop do dokumentov v spisu skladno z določbami o delnem dostopu, pa bo moral tudi natančno opredeliti, v katerem delu se prekrijejo oziroma izbrišejo informacije, ki predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij. Šele na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko tudi določno opredelil izrek odločbe, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen.
6. Zaključek
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje ter napačno uporabil določbe materialnega prava in posledično bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo potrebno na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka