Geaprodukt d.o.o. - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-46/2012/9
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK
Organ je zavrnil zahtevo prosilca, v kateri je zahteval cenike oz. predračune za sadje in zelenjavo izbranih dobaviteljev v okviru javnega naročila, iz razloga obstoja poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji niti za poslovno skrivnost po subjektivnem niti objektivnem kriteriju. V zahtevanih dokumentih gre zgolj za ločene cene različnih artiklov in ne za strukturo cene. Gre torej za končne cene posameznih artiklov oz. blaga, pri čemer ima vsaka od teh cen gotovo tudi svojo strukturo oz. analizo, vendar slednje v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni najti.
ODLOČBA
Številka: 090-46/2012/9
Datum: 21. 5. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Geaprodukt d.o.o., Dolenjska cesta 244, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa ………….., namestnica direktorja (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 430-26/2010/124, z dne 1. 2. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana, št. 430-26/2010/124, z dne 1. 2. 2012 odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov v zvezi z javnim naročilom za sukcesivno dobavo svežega sadja in zelenjave ter kruha in pekovskega peciva št. JN12085/2010:
- dobavitelja Pitus d.o.o.:
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- dobavitelja Vitaminček d.o.o.:
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- dobavitelja Viteo d.o.o.:
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 6. 1. 2012 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahteval dokumente, vezane na javno naročilo za sukcesivno dobavo svežega sadja in zelenjave ter kruha in pekovskega peciva št. JN12085/2010, ki je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 14. 12. 2010 ( v nadaljevanju javno naročilo), in sicer:
- s katerimi ponudniki je organ sklenil okvirni sporazum za sklop 1 in sklop 2;
- kateri dobavitelj in v katerem obdobju je v okviru javnega naročila dejansko opravljal dobavo sadja in vrtnin na lokacijah iz sklopa 1 in 2;
- kolikokrat je organ v letu 2011 izbrane dobavitelje za sklop 1 in 2 pozval k predložitvi cen za okvirno količino posameznih artiklov v naslednjih treh mesecih;
- kakšna je bila višina posameznih ponudb ob vsakem ponovnem izbiranju posebej;
- kateri dobavitelj je bil ob posameznem izbiranju izbran kot najugodnejši za posamezen sklop;
- koliko so bile vredne vse dobave posameznih dobaviteljev sadja in vrtnin, ki so bili izbrani v okviru javnega naročila, v letu 2011;
- kopije ponudb (skupaj s ceniki) za posamezna trimesečna izbiranja vseh dobaviteljev, ki so bili v okviru javnega naročila izbrani kot dobavitelji sadja in vrtnin na lokacije iz sklopov 1 in 2;
- kateri dobavitelj trenutno dobavlja sadje in vrtnine ter
- kopijo oz. elektronski zapis cenika, po katerem organ trenutno naroča sadje in vrtnine.
V zvezi z zahtevo prosilca je organ dne 1. 2. 2012 izdal odločbo št. 430-26/2010/124 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na kopije oz. elektronske zapise cenikov vseh dobaviteljev, ki so bili izbrani kot dobavitelji sadja in vrtnin na lokacije iz sklopov 1 in 2 ter kopijo oz. elektronski zapis cenika, po katerem se trenutno naroča sadje in vrtnine, zavrnil na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V preostalem delu je organ zahtevi prosilca ugodil tako, da je prosilcu z dopisom št. 430-26/2010/125 z dne 1. 2. 2012 posredoval zahtevane informacije in ga napotil na spletni portal javnih naročil.
Prosilec je dne 10. 1. 2012 podal pritožbo zoper odločbo organa, v kateri navaja, da izpodbija odločbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Organ je namreč svojo odločitev oprl na oceno, da bi vpogled v cenike povzročil nastanek občutne škode, saj ceniki vsebujejo cene, ki so prilagojene konkretnemu javnemu naročilu. Prosilec navaja, da je organ pri tej svoji odločitvi ravnal zelo selektivno in je povsem spregledal določila 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, drugega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju in tretjega odstavka 39. člena Zakona o gospodarskih družbah ter bogato prakso Pooblaščenca v zvezi z interpretacijo pojma poslovne skrivnosti. V predmetni zadevi gre povsem zagotovo za podatke o porabi javnih sredstev, saj je organ neposredni proračunski uporabnik. Že iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer organ navaja, da bi vpogled v cenike povzročil nastanek občutne škode, saj ceniki vsebujejo cene, ki so prilagojene konkretnemu javnemu naročilu, jasno izhaja, da ne more iti za nobeno poslovno skrivnost, saj gre za cene, ki so bile oblikovane/prilagojene samo za konkretno javno naročilo in ne torej za morebitno poslovno strategijo posameznih ponudnikov na trgu. Organ pa tudi ni navedel, kako bi vpogled v cenike posameznih ponudnikov, ki so prilagojene konkretnemu javnemu naročilu za npr. avgust 2011 in jih zahteva prosilec, ki ni sklenitelj okvirnega sporazuma, lahko povzročil nastanek občutne škode. Cene, ki so jih ponudili posamezni ponudniki v letu 2011, ne veljajo več, trenutno aktualne cene sadja in vrtnin pa predstavljajo najugodnejše cene, ki jih je organ prejel od ponudnikov in se ne morejo več spreminjati do naslednjega trimesečnega obdobja. Povsem razumljivo bi bilo, da ni mogoče razkriti cen posameznih ponudnikov v obdobju do poteka roka za sprejem posameznih ponudb, po poteku tega roka pa se cene na enoti ne morejo več spreminjati in postanejo javni podatek. Prosilec predlaga, da se pritožbi ugodi in se odločba v izpodbijanem delu odpravi.
Iz pritožbe prosilca hkrati izhaja, da se pritožuje tudi zoper dopis organa št. 430-26/2010/125 z dne 1. 2. 2012, s katerim je prosilca napotil na ustrezne spletne naslove in tako ugodil njegovi zahtevi. Prosilec v 3. in 4. točki pritožbe navaja, da z omenjenim dopisom organ ni posredoval tistih informacij, ki jih je zahteval, in sicer kakšna je bila višina posameznih ponudb v sklopu 1 in 2 ob vsakem ponovnem (trimesečnem) izbiranju posebej, v okviru javnega naročila št. JN12085/2010 in koliko so bile vredne vse dobave posameznih dobaviteljev sadja in vrtnin, ki so bili izbrani v okviru javnega naročila št. JN12085/2010 v letu 2011. Ker je prosilec menil, da informacijo, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, je Pooblaščenec pritožbo prosilca v tem delu odstopil organu in ga pozval, da mora v skladu s 25. členom ZDIJZ o zahtevi odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku 3 delovnih dni. Organ je prosilcu posredoval zahtevane podatke in o tem obvestil Pooblaščenca.
Organ je pritožbo prosilca odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje. Ker organ k odstopu pritožbe ni priložil vseh dokumentov potrebnih za reševanje pritožbe, je Pooblaščenec organ pozval, da na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP pošlje v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, dokumente, ki so predmet zahteve oziroma pritožbe prosilca. Organ je dne 6. 4. 2012 in 24. 4. 2012 posredoval zahtevane dokumente in dodal, da za obdobje od 1. 2. 2012 do 30. 4. 2012 za dobavitelja Vitaminček d.o.o. in Viteo d.o.o. pošilja dopisa, iz katerih je razvidno, da sta njuni ponudbi prispeli prepozno, zato jih je organ z dopisom št. 430-26/2010/119, z dne 19. 1. 2012 vrnil neodprti.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec uvodoma navaja, da je predmet tega pritožbenega postopka le pritožba zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe in so predmet obravnavanja le ceniki vseh dobaviteljev, ki so bili izbrani kot dobavitelji sadja in vrtnin na lokacije iz sklopov 1 in 2 ter cenik, po katerem se trenutno naroča sadje in vrtnine. Pri tem Pooblaščenec še dodaja, da je vezan na odločanje in stanje na dan oddaje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, torej na dan 6. 1. 2012.
2. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Iz dokumentov prvostopne zadeve je razvidno, da so bile v postopek na prvi stopnji pozvane vse tri gospodarske družbe, ki so bile izbrane kot dobavitelji sadja in vrtnin na lokacije iz sklopov 1 in 2. To so Vitaminček d.o.o, Pitus d.o.o. in Viteo d.o.o.. Navedenim gospodarskim subjektom je bilo tako omogočeno, da se postopka udeležijo kot stranski udeleženci in se opredelijo, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na pisni poziv organa so se odzvale vse tri gospodarske družbe. Vitaminček d.o.o. in Viteo d.o.o. sta odgovorila, da v postopek ne vstopata kot stranska udeleženca, da pa organ naprošata, da varuje podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in osebne podatke. Kot stranki udeleženec je v postopek vstopil le Pitus d.o.o. in navaja, da želi zaščititi svojo pravico do obveščanja, hkrati pa tudi svoj pravni interes, saj konkretne informacije (seznam dobaviteljev, skupna vrednost, cene posameznih sklopov, itd.) ne zadeva zgolj izplačevalca - naročnika, temveč tudi prejemnika – dobavitelja. V postopku bo namreč prišlo do razkritja podatkov, ki so poslovne in davčne narave, zato želi, da se iz dokumentov izločijo informacije, ki ustrezajo določbam 6. člena ZDIJZ, ter tiste, ki so s strani podjetja Pitus d.o.o. označene kot poslovna skrivnost. Dodaja še, da so posamezni ceniki ter specifikacija le-teh znotraj ponudbene dokumentacije poslovna skrivnost in kot taki niso primerni za vpogled v smislu dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je v skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP stranskemu udeležencu Pitus d.o.o. posredoval pritožbo prosilca in ga pozival, da v roku osmih dni od prejema poda morebitni odgovor na pritožbo in se pisno izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Stranki udeleženec vse do izdaje te odločbe ni podal svojega odgovora.
3. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec je vpogledal v zahtevane informacije, in sicer:
- dobavitelja Pitus d.o.o.:
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- dobavitelja Vitaminček d.o.o.:
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- dobavitelja Viteo d.o.o.:
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 iz ponudbe za javno naročilo;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 8. 2011 do 1. 11. 2011;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 1 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
- predračun za sadje in zelenjavo za sklop 2 za obdobje od 1. 11. 2011 do 1. 2. 2012;
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi trije pogoji iz 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju presojal, ali gre za informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne, ali pa je podana katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacije lahko zavrne.
4. Izjeme od prostega dostopa
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije.
Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako je tudi stranski udeleženec zatrjeval izjemo poslovne skrivnosti, Pooblaščenec pa je na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP presojal, ali zahtevani dokumenti predstavljajo še katero izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
4.1 Poslovna skrivnost
ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.
Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
V zvezi s tem Pooblaščenec opozarja tudi na Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010, 18/2011, v nadaljevanju ZJN-2), ki poleg ZDIJZ, določa načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. V drugem odstavku 8. člena ZJN-2 je tako v okviru načela transparentnosti javnega naročanja določeno, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami javnih naročil glede na vrednost iz 12. člena tega zakona v Uradnem listu Evropske unije kot tudi na portalu javnih naročil. V 22. členu ZJN-2 pa je urejeno varstvo podatkov. Med drugim je določeno, da mora naročnik zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Varovanje osebnih podatkov mora zagotoviti tudi organ ali subjekt, ki v skladu z osmim odstavkom 24. člena tega zakona izvaja usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovne izpite, in organ, ki vodi evidenco o teh usposabljanjih in izpopolnjevanjih ter o opravljenih izpitih (prvi odstavek 22. člena ZJN-2). Ne glede na določbo prejšnjega stavka je javen podatek cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril (drugi odstavek 22. člena ZJN-2). Naročnik mora zagotoviti posredovanje, izmenjavo in shranjevanje informacij na tak način, da so varovani celovitost podatkov ter zaupno ravnanje s ponudbami in prijavami za sodelovanje (tretji odstavek 22. člena ZJN-2). Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne veljajo (šesti odstavek 22. člena ZJN-2).
8. in 22. člen ZJN-2 tako zagotavljata javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določeni v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v zvezi z dokumenti, ki jih posredujejo naročniku v postopkih javnega naročanja.
ZJN-2 zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev. Tako za poslovno skrivnost nikoli ne more biti označena cena iz ponudbe in v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe tisti podatki, ki izkazujejo oceno oziroma uvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.
Pooblaščenec je pregledal vsebino zahtevanih dokumentov in ob tem, zgolj v izogib nejasnostim, poudarja, da svojo odločitev opira izključno na določbe ZDIJZ, v okviru katerega je zavezan odločati. Določbe ZJN-2 je Pooblaščenec uporabil zgolj kot materialno pravno zakonodajo, ki ureja področje, v okviru katerega so zahtevani dokumenti nastali in do katerega nas pripelje tretji odstavek 39. člena ZGD-1, v povezavi z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Potrebno je poudariti, da gre za dva povsem ločena postopka, ki drug na drugega ne vplivata, nista povezana in zasledujeta povsem drug cilj. Postopek po ZDIJZ je strogo vezan na primarno ugotavljanje, ali zahtevani dokument izpolnjuje vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, nadalje pa z vprašanjem, ali je podana katera izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih se dostop do zahtevanega dokumenta bodisi omeji ali pa v celoti zavrne.
Na podlagi vsega navedenega in vpogleda v dokumentacijo, Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti »predračun za sadje in zelenjavo«, ne izpolnjujejo kriterija poslovne skrivnosti po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 (subjektivni kriterij). V obravnavanem primeru namreč podatki, ki jih zahteva prosilec, niso vidno označeni z oznako, da gre za poslovno skrivnost, prav tako pa se niti organ, niti ponudnika, nista sklicevala na obstoj pisne odredbe, s katero bi bili podatki določeni za poslovno skrivnost, niti nista te pisne odredbe predložila Pooblaščencu. Stranski udeleženec je sicer v svojem odgovoru navedel, da se naj podatki, ki so označeni kot poslovna skrivnost, tudi varujejo kot poslovna skrivnost, vendar Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani podatki niso označeni kot poslovna skrivnost in tudi odredba ni bila predložena.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1 (objektivni kriterij). Za obstoj poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 morata biti torej izpolnjeni dve merili, da je potreba po varstvu »očitna« in da bi z razkritjem nastala »občutna škoda«. Organ se je v izpodbijani odločbi zgolj na splošno skliceval na dejstvo, da gre pri zahtevanih informacijah za »podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba«, pri čemer obstoja občutne škode organ ni konkretno pojasnil. Organ navaja le, da organ sprejema odločitev o oddaji javnega naročila na podlagi najugodnejše končne skupne vrednosti ponudbe, kar pomeni, da posamezne cene niso odločilne. Stranski udeleženci udeleženec prav tako zgolj pavšalno utemeljuje obstoj izjeme poslovne skrivnosti, brez opisa nastanka morebitne škode.
Pooblaščenec ugotavlja, da kriterija nastanka »občutne škode«, ki se zahteva za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, organ in stranski udeleženec nista izkazala. Pri zahtevanih podatkih namreč ne gre za analizo cen, ampak za cene po posameznih postavkah. Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevane dokumente namreč ugotovil, da so iz predračunov za sadje in zelenjavo razvidni naslednji podatki: artikel, enota (kg), cena na enoto brez DDV, znesek na enoto brez DDV, skupaj brez DDV in skupaj z DDV. Pooblaščenec tako ugotavlja, da gre pri podatkih, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, za podatke o cenah po posameznih artiklih, ki so podane glede na artikel, količino in v obliki skupne vrednosti posameznega artikla.
V postopku javnega naročila, ki je predmet obravnavanega primera, je bilo kot merilo določeno, da bo javno naročilo oddano najmanj trem ponudnikom, ki bodo ob izpolnjevanju razpisnih pogojev, ponudili najnižjo ceno. Organ je torej najprej ugotovil, kdo izpolnjuje vnaprej opredeljene pogoje, nato pa na podlagi edinega merila - cene, izbral najugodnejše tri ponudnike. Navedeno pomeni, da specifikacija cene po posameznih postavkah res ni bila merilo, vendar pa cena posamezne postavke kljub temu ne more predstavljati poslovne skrivnosti, pa tudi načelo transparentne porabe javnih sredstev zahteva, da se vsaka poraba javnih sredstev natančno izkaže. Po mnenju Pooblaščenca posamezne končne cene artiklov, ki same po sebi ne razkrijejo ničesar, ne morejo podjetju povzročiti občutne škode, če zanje izvedo nepooblaščene osebe. Podatek, za kakšno ceno posamezno podjetje trži svoje artikle, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja, ni povezano. Če namreč želi neko podjetje delovati na trgu oz. opravljati delo na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstnega artikla razlikuje glede na ponudnika ali pa glede načina ponujanja storitve (v okviru ponudbe za javno naročilo ali na trgu, itd.), pa ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve podjetja, ki želi uspešno delovati na trgu. Cene po artiklih oz. blagu kot take ne razkrivajo ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezno podjetje v okviru določenega poslovnega razmerja, pripravljeno dobaviti blago. Z razkritjem tega podatka pa družbi zagotovo ne more nastati občutna škoda na trgu konkurenčnih subjektov. Podatki (cene po artiklih), navedeni v predračunih za sadje in zelenjavo, ne kažejo očitno na ponudnikove izkušnje, opremo, kadrovsko usposobljenost, organizacijo dela ali postopke pridelave ali dobave. V navedenem primeru gre zgolj za ločene cene različnih artiklov in ne za strukturo cene. Gre torej za končne cene posameznih artiklov oz. blaga, pri čemer ima vsaka od teh cen gotovo tudi svojo strukturo oz. analizo, vendar slednje v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni najti. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec odločil, da cena za posamezen artikel oz. blago, prav tako pa seveda tudi končna ponudbena cena, ne moreta predstavljati poslovne skrivnosti. Končna cena pa je bila tudi edino merilo (ob upoštevanju pogojev) za izbiro najugodnejšega ponudnika.
Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem informacij iz predračunov za sadje in zelenjavo, družbam Vitaminček d.o.o., Pitus d.o.o. in Viteo d.o.o. nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanih dokumentih ne predstavljajo poslovne skrivnosti niti v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD in torej ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4.2 Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP ugotavljal, ali zahtevani dokumenti, ki jih je na podlagi obrazložitve te odločbe treba razkriti prosilcu, morda vsebujejo druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v obravnavani dokumentaciji ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
5. Sklepno
Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, saj so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter sam zadevo rešil drugače in izdal svojo odločbo. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec in stranski udeleženec sprožita upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka
Priloga:
- Originalni izvodi ponudb ponudnikov Pitus d.o.o., Viteo d.o.o. in Vitaminček d.o.o.;
- Originalni ceniki oz. predračuni ponudnikov s kuvertami (7 krat);
- Dopisa organa št. 430-26/2010/119 in 430-26/2010/120, oba z dne 19.1. 2012.