Prosilec - Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-44/2012/2
Kategorije: Razno
POVZETEK:
Prosilec je vložil več zahtev v zvezi z delovanjem zavoda Dob oziroma Generalnega urada, sklepanjem pogodbenih razmerij, prisotnostjo delavcev na delovnem mestu, izbiro kandidatov in razporeditvijo na delovna mesta, evalvacijami tretmaja zaprtih oseb itd. Organ je več zahtev s sklepom združil, vendar se je prosilec na sklep o združitvi pritožil, saj je menil, da niso izpolnjeni pogoji za združitev po ZUP. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil, saj je ocenil, da so bili izpolnjeni pogoji za združitev postopka, prav tako je zavrnil navedbe prosilca, da se v postopku z zahtevo po ZDIJZ ne uporabljajo določbe ZUP.
ODLOČBA:
Številka: 090-44/2012/2
Datum: 13. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 2. 2. 2012, zoper sklep Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 720-703/2007/853-0804 z dne 25. 1. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 2. 2. 2012, zoper sklep Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 720-703/2007/853-0804 z dne 25. 1. 2012 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je na organ dne 5. 1. 2012 vložil tri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je v obliki fotokopije zahteval:
- Dokument oz. katerokoli obliko listine, v kateri je opravljena evalvacija tretmana zaprtih oseb, bodisi po profilih storjenih kaznivih dejanj ali nasploh,
- Dokument oz. katerokoli obliko listine, iz katere je razvidno merjenje ali uspešnost psiholoških obravnav kaznivih dejanj spolne nedotakljivosti,
- Dokument oz. katerokoli obliko listine, ki znanstveno potrjuje, da je psihološka obravnava dejansko vplivala na resocializacijo obsojenca,
- Dokument oz. katerokoli obliko listine, ki dokazuje strokovno usposobljenost strokovnih delavcev v ZPKZ dob za zanesljivo odkrivanje ponovitvene (ne)nevarnosti kaznivih dejanj,
- Obvestilo o izbiri direktorjev ZPKZ Ig, ZPKZ Murska sobota, ZKPZ Nova Gorica po izbirnem postopku, bodisi z javnim ali internim natečajem,
- Obvestilo o izbiri vodij vseh oddelkov v zaprtem, polodprtem in odprtem delu ZPKZ Dob po izbirnem postopku, bodisi z javnim ali internim natečajem,
- Obvestilo o izbiri vodij vseh oddelkov v ZPKZ Koper po izbirnem postopku, bodisi z javnim ali internim natečajem,
- Elektronski zapis podatkov o prisotnosti delavcev ZPKZ Dob (iz elektronskega registratorja) na delovnem mestu za mesec september, oktober, november, december 2011,
- Elektronski zapis podatkov o prisotnosti delavcev UIKS (iz elektronskega registratorja) na delovnem mestu za mesec september, oktober, november, december 2011.
Prosilec je dne 6. 1. 2012 na organ vložil nove tri zahteve za dostop do informacij javnega značaja, v katerih je v obliki fotokopije zahteval:
- Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij med URSIKS in JGZ Pohorje z dne 31. 12. 2009,
- Obvestilo o izbiri JGZ Pohorje za sukcesivno dobavo sveže zelenjave po izvedbi javnega naročila s strani ZPKZ Dob v letih 2009, 2010 in 2011,
- Dokument oz. katerokoli obliko listine, iz katere izhaja sporazum med JGZ Pohorje in ZPKZ Dob za sukcesivno dobavo sveže zelenjave v letih 2009, 2010, 2011,
- Dokument ali katerekoli oblike listino, s katero je direktor ZPKZ Dob dne 1. 7. 2009 izjemoma dovolil razgovor delavca ministrstva za notranje zadeve s prosilcem brez prisotnosti pravosodnega policista,
- Dokument ali katerekoli oblike listino, s katero je direktor ZPKZ Dob dne 30. 5. 2011 izjemoma dovolil razgovor delavca ministrstva za notranje zadeve s prosilcem brez prisotnosti pravosodnega policista,
- Dokument ali katerekoli oblike listino, s katero je direktor zavoda razrešen sledenja navodilom ministrstva za pravosodje 791-1/89-0006-05 z dne 16. 6. 1994, po katerem je ob razgovoru delavca ministrstva za notranje zadeve z obsojencem obvezno prisoten delavec zavoda, glede na dejstvo, da je v primerih iz prejšnjih dveh točk razgovor opravljen brez paznikov,
- Dokument ali katerekoli oblike listino, s katero je direktorju zavoda podeljena diskrecijska pravica arbitrarnega odločanja o obvezni prisotnosti delavca zavoda pri razgovoru delavca ministrstva za notranje zadeve z obsojencem, po navodilu ministrstva za pravosodje 791-1/89-0006-05 z dne 16. 6. 1994,
- Pogodbo o zaposlitvi ……. v ZPKZ Dob in zadnji aneks, s katerim je nastavljen na mesto vodje IV. oddelka,
- Pogodbo o zaposlitvi ………. v ZPKZ Dob in vse anekse,
- Obvestilo o izbiri …….. na delovno mesto vodje varnosti.
Dne 8. 1. 2012 je prosilec pri organu vložil zahtevo za dostop do fotokopij:
- Katerokoli obliko listine, ki izkazuje, da načrt računalniškega omrežja in opreme v ZPKZ Dob utemeljeno spada med izjeme po ZDIJZ,
- Obvestilo o izboru izvajalca računalniških storitev – servis in vzdrževanje računalniške opreme in računalniškega omrežja v ZPKZ Dob,
- Informacijo, koliko sredstev je bilo vloženih v računalniško opremo in računalniško omrežje v ZPKZ Dob v letih 2009, 2010 in 2011.
O zahtevah prosilca z dne 5., 6. in 8. 1. 2012 je organ dne 25. 1. 2012 izdal sklep št. 720-703/2007/853-0804, s katerim je zahteve prosilca združil v en postopek. Pri tem se je organ skliceval na 130. čl. ZUP in drugi odstavek 15. čl. ZDIJZ. Navaja, da so vse zahteve prosilca oprte na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, za odločanje o posredovanju vseh informacij javnega značaja pa je pristojen Generalni urad. Gre torej za skoraj istočasno vložene zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, s katerimi prosilec uveljavlja samo pravico dostopa do informacij javnega značaja. Po drugi strani pa so zahteve med seboj povezane, saj se nanašajo na delovanje zavoda Dob oziroma Generalnega urada, so v zvezi s sklepanjem pogodbenih razmerij, prisotnostjo delavcev na delovnem mestu, izbiro kandidatov in razporeditvijo na delovna mesta, izbiro izvajalca računalniških storitev, vloženimi sredstvi v računalniško opremo ter evalvacijami tretmaja zaprtih oseb. Zaradi medsebojne povezanosti zahtev, kakor tudi zaradi ekonomičnosti postopka, je torej združevanje zahtev za posredovanje informacij javnega značaja v konkretnem primeru po stališču organa upravičeno in zakonito, zato je o vseh zahtevah prosilca mogoče odločiti z izdajo ene odločbe.
Zoper sklep organa št. 720-703/2007/853-0804 je prosilec dne 6. 2. 2012 vložil pritožbo (dalje izpodbijani sklep). V njej navaja, da se pritožuje zaradi kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega predpisa. Meni, da niso izpolnjeni pogoji za združitev postopka po 130. čl. ZUP v zvezi s 15. čl. ZDIJZ. Po njegovem mnenju je postopek v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja predpisan z ZDIJZ in se ga ne vodi po pravilih ZUP kot klasičen upravni postopek. Organ napačno tolmači omenjeni določbi, saj zakon ne omenja možnosti združevanja zahtevkov, saj je jasno določen rok, v katerem je podatke potrebno posredovati. Po mnenju prosilca je organ v konkretnem primeru združil zahtevke, s čimer si je mimo zakona ustvaril pogoje za prekoračitev roka za posredovanje informacij iz zahtev, ki so bile podane časovno prej. Z zbiranjem različnih zahtev si organ, po mnenju prosilca, ustvarja pogoje za podaljšanje rokov po 24. čl. ZDIJZ (sklep organa št. 720-703/2007/856-1002 z dne 10. 2.), neutemeljeno in nezakonito. Enako spreminja sistem obračunavanja stroškov posredovanja podatkov, saj ti v seštevku vseh zahtevkov potem v škodo prosilca presegajo normative, postavljene za zaračunavanje stroškov z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (dalje uredba). Na primer, z enim zahtevkom stroški ne presegajo 10 EUR, če pa organ združi v isti postopek različne zahtevke, ne glede na vsebino in pripad, pa skupni stroški ta znesek presegajo. Prosilec ob tem opozarja, da niti ZUP niti ZDIJZ ne predvideva podaljšanje rokov zaradi pripada novih zahtevkov. Prosilec tudi meni, da njegovih sedem zahtev ni oprtih na isto ali podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, zavrača tudi navedbe organa, da so zahteve med seboj povezane, ker se nanašajo na delovanje zavoda Dob oz. organa. Ob tem navaja, da gre po analogiji za podoben primer, kot če bi se v paketu odločalo o strokovnem kmetijskem vprašanju kmeta iz Prekmurja, upravnem vprašanju uradne osebe iz Kopra, vprašanju invalidnine upokojenca iz Črnomlja, samo zato, ker je vse na skupnem ozemlju Republike Slovenije in pod krovnim predpisom – Ustavo RS. Prosilec meni, da so njegove zahteve po vsebini povsem različne, ki so sicer vezane na različne zakone, operirajo z njimi različne službe in spadajo v različne domene organa. Zadeve se med seboj ločujejo tudi po primarni pravni podlagi, saj različno sodijo pod okrilje ZJU, ZJN, ZDU, ZIKS, itd. Organ tudi sicer ni pojasnil, s čim je 22 po skupini specificiranih gradiv povezanih. Ne pojasni, katero je isto ali podobno dejansko stanje med temi zadevami (zahtevami). Po mnenju prosilca je pomembno dejstvo še, da zbiranje podatkov ni v medsebojni odvisnosti, zato ga lahko v različnih službah iščejo posamično oziroma neodvisno. Prosilec navaja, da iz 130. člena ZUP izhaja, da morajo biti za združitev postopka izpolnjeni vsi pogoji kumulativno, v konkretnem primeru pa je po njegovem mnenju izpolnjen le en pogoj, in sicer, da zahteve obravnava isti organ, medtem ko prvi pogoj, da se pravice prosilca opirajo na isto ali podobno dejansko stanje, ni izpolnjen. Prav tako prosilec opozarja, da je rezultat njegove zahteve posredovanje informacij, izdaja odločbe pa šele subsidiarno, v kolikor podatki niso posredovani. Ne gre za obvezno odločbo kot v primerih ZUP, kar še potrjuje, da se postopki po ZDIJZ in ZUP razlikujejo. Po mnenju prosilca izdaja ene odločbe proti trem ali štirim, po načelu sorazmernosti, tudi sicer ne predstavlja utemeljenega razloga za opravičevanje ekonomičnosti postopka, še posebej upoštevajoč dikcijo 14. čl. ZUP. Po mnenju prosilca organ ta pojem pojmuje napačno. Na tak način organ deluje ravno nasprotno, saj postopek zaradi tega teče počasneje in z večjo zamudo časa za stranko, z zbiranjem vseh informacij na drugačen način pa zase ne pridobi na ekonomičnosti. Prosilec tudi navaja, da 130. čl. ZUP določa, da se upravni postopek praviloma vodi ločeno za vsako posamezno upravno zadevo, pri čemer posamezna upravna zadeva pomeni odločanje o pravici ali obveznosti stranke. Prosilec navaja, da iz tega izhaja, da organ ne more obravnavati zahteve za dostop do informacij javnega značaj kot klasične upravne zadeve, ki bi jih potem lahko združeval v en postopek, saj v zahtevkih organ ne odloča o prosilčevih pravicah do informacije, ker je ta že absolutno dana z zakonom. Organ po tej pravici zgolj posreduje informacije in ne vodi klasičnih postopkov. Pojmovanje, da je zakon zato »ista zakonska podlaga« po mnenju prosilca ne vzdrži, saj je zakonska podlaga le za posredovanje informacij. Prosilec se dalje pritožuje tudi zoper sklep o podaljšanju roka. Po mnenju prosilca gre pri tem za zlorabo instituta podaljšanje rokov, saj 24. čl. ZDIJZ dopušča podaljšanje rokov pod točno določenimi pogoji, ki pa v konkretnem primeru, po mnenju prosilca, niso izpolnjeni. Prosilec meni, da je na podlagi vsega navedenega njegova pritožba utemeljena. Pooblaščencu predlaga, da odpravi nezakoniti sklep in odredi ukrepe za takojšnje posredovanje informacij v zahtevani obliki, da v okviru postopka na drugi stopnji izvede inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZDIJZ pri organu oz. nad uradno osebo za dostop do informacij javnega značaja in da odredi preizkus usposobljenosti oz. kompetentnosti uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja.
Pritožbo prosilca je organ dne 15. 2. 2012 posredoval v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede pritožbenih navedb prosilca v delu, v katerem se nanašajo na sklep, s katerim je organ podaljšal rok za odločanje, Pooblaščenec pojasnjuje, da zoper sklep o podaljšanju roka v postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu s tretjim odstavkom 24. čl. ZDIJZ, ni posebne pritožbe. Pritožbene razloge v tem delu bo prosilec lahko uveljavljal v pritožbi zoper končno vsebinsko odločitev organa (torej zoper odločbo, s katero bo organ vsebinsko odločil o njegovih zahtevah z dne 5., 6. in 8.1.2012). Pooblaščenec se zato do navedb prosilca v tem delu v tem postopku ni opredeljeval, saj obenem ne gre za vprašanje, ki bi vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa, kar je predmet konkretnega postopka.
Po oceni Pooblaščenca je organ v izpodbijanem sklepu pravilno ocenil, da so izpolnjeni pogoji za združitev postopka v zvezi s 7 vloženimi zahtevami, ki jih je prosilec pri organu vložil dne 5. 1., dne 6.1. in dne 8. 1. 2012.
Pooblaščenec ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da se v postopku z zahtevo po ZDIJZ ne uporabljajo določbe ZUP in da tako za uporabo 130. čl. ZUP sploh ni podlage. Postopek dostopa do informacije javnega značaja je posebne vrste upravnega postopka, ZUP pa se, glede obravnave pisne zahteve, uporablja glede vseh vprašanj, ki z ZDIJZ niso drugače urejena. Navedeno jasno izhaja iz 15. člena ZDIJZ, ki ureja pravila postopka in določa, da se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Navedeno pomeni, da se za vsa vprašanja, ki z ZDIJZ niso drugače urejena, uporablja ZUP. Gre za t.i. subsidiarno uporabo ZUP, ki jo določa tudi ZUP sam, v 3. členu. Ta v prvem odstavku 3. člena pravi, da so posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje lahko v posebnem zakonu (v konkretnem primeru je ta zakon ZDIJZ) drugače urejena v tem zakonu, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno. Ker vprašanje združevanja postopka v ZDIJZ ni drugače urejeno, se torej uporabljajo določbe ZUP. Da je postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja posebne vrste upravni postopek, pa izhaja tudi iz sodne prakse. V zadevi, v kateri je Upravno sodišče RS odločalo o stroških postopka, je tako v sodbi pod opr. št. U 278/2008-23 z dne 20. 10. 2009 jasno zapisalo, da se glede stroškov v postopku dostopa do informacij javnega značaja, poleg določb, ki jih ureja ZDIJZ, uporabljajo tudi splošne določbe ZUP, za vprašanja, ki v ZDIJZ niso izrecno urejena.
Prav tako niso utemeljene prosilčeve navedbe, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za združitev postopka iz 130. čl. ZUP. Vsi zahtevki prosilca se nanašajo na informacije oz. na dokumente, s čimer gre za skupen bistveni element dejanskega stanja, obenem pa se vsi zahtevki opirajo na isto pravno podlago (na ZDIJZ). Za vse zahtevke je stvarno pristojen isti organ. V konkretnem primeru gre tako za zahtevke enega prosilca, v katerih uveljavlja isto pravico zoper isti organ, pravice prosilca pa se opirajo na podobno dejansko stanje (informacije oz. dokumente) in isto pravno podlago. Po mnenju Pooblaščenca so tako v konkretnem primeru izpolnjeni vsi pogoji za združitev zadev v en postopek.
Ob tem Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da v kolikor prosilec meni, da mu je organ nezakonito zaračunal stroške posredovanja informacij, ima zoper odločitev o stroških posebno pritožbo.
Pooblaščenec prav tako ni sledil predlogu prosilca po izvedbi inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZDIJZ pri organu v okviru konkretnega pritožbenega postopka, ker v postopku ni odkril nobenih nepravilnosti. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da v zakonodaji tudi nima pravne podlage, da bi uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja odredil preizkus usposobljenosti oz. kompetentnosti uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka