Prosilec - Občina Mengeš
+ -Številka: 090-37/2012/3
Kategorije: Ali dokument obstaja, Razno
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval pojasnila in podatke, ki se nanašajo na parcelo v občini Mengeš ter posredovanje zazidalnega načrta »Severno od Tamiza« s popravki iz leta 1968 oz. 1969. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na dokument zazidalni načrt, saj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V preostalem delu, v katerem prosilec organ prosi za pojasnila pa je organ sam izdelal dokument, s katerim je prosilcu odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bil zazidalni načrt ustvarjen že pred več kot 30 leti, zato po določbah Pravilnika o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi in klasifikacijskega načrta sodi med arhivsko gradivo. Zazidalni načrt naj bi bil tako na podlagi določb Pravilnika in ZVDAGA ustrezno odbran od ostale občinske dokumentacije in na ustrezen način, v prostorih pristojnega arhiva, arhiviran. Glede drugega dela zahteve prosilca pa je Pooblaščenec odločil, da je organ z izdelavo dokumenta, ki vsebuje skupek pojasnil, informacij in odgovorov, ki jih je prosilec želel pridobiti na podlagi svoje zahteve, odločil v smislu ZDIJZ.
ODLOČBA
Številka: 090-37/2012/3
Datum: 4. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 2. 2012 zoper odločbo Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2012 z dne 23. 1. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo, št. 090-1/2012, z dne 23. 1. 2012, se kot neutemeljena zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 4. 11. 2009 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval, da ga organ seznani:
1. na čigavo zahtevo ali v čigavem interesu teče konkretni postopek;
2. če je občina Mengeš ali nekdanja občina Domžale že rešila premoženjsko pravna razmerja do prednikov prosilca oz. originalnih lastnikov parcele št. 530/7 in 530/8 k.o. Mengeš;
3. z zazidalnim načrtom »Severno od Tamiza« s popravki iz leta 1968 oz. 1969;
4. kako je bil po tem zazidalnem načrtu sosedoma Trobovšek, s soglasjem občine iz leta 2003, dovoljen dostop na parcelo št. 530/9 k.o. Mengeš z vzhodne strani oz. Hribarjeve ulice in koliko sta investitorja plačala za izgradnjo komunalne infrastrukture po navedenem zazidalnem načrtu.
Organ je dne 23. 1. 2012 o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2012, s katero je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na pridobitev oz. seznanitev z zazidalnim načrtom »Severno od Tamiza«, zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da je prosilcu z dopisom št. 090-1/2007, z dne 11. 11. 2009, že odgovoril na vse njegove prošnje oz. zahteve iz predmetne vloge. Glede pridobitve dokumenta zazidalni načrt »Severno od Tamiza« s popravki iz leta 1968 oz. 1969, pa je organ v obrazložitvi odločbe pojasnil, da je občina Mengeš novo nastala občina, ki je bila ustanovljena 1. 1. 1995 na podlagi razdružitve nekdanje občine Domžale. Navedeni prostorski akt, ki je bil izdelan oz. sprejet v letu 1968 se ne nahaja v arhivski dokumentaciji nekdanje Krajevne skupnosti Mengeš, niti ga organ ni našel v delu arhivske dokumentacije nekdanje občine Domžale, ki jo je organ prejel na podlagi pogodbe o razdružitvi. Organ je z odločbo ugotovil, da s predmetnim prostorskim aktom ne razpolaga, zato ga tudi ne more posredovati prosilcu oz. ga z njim seznaniti. Organ je z odločbo prosilcu svetoval, da naj zahtevani akt poskuša najti v arhivu občine Domžale ali na Upravni enoti Domžale.
Prosilec je dne 1. 2. 2012 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2012, z dne 23. 1. 2012, v kateri je navedel, da z izdano odločbo organa ni zadovoljen. Prosilec je v pritožbi navedel da gre za pavšalno odločbo, ki v celoti temelji na neresnicah. Prosilec je navedel, da mu je organ z izdano odločbo v celoti zavrnil seznanitev za zaprošenimi javnimi listinami, za katere je dolžan skrbeti in jih hraniti. Po navedbah prosilca gre za pomembne javne dokumente, ki so občini Mengeš podlaga za nadaljnje posege v prostor in razvoj, zato jih je občina dolžna sama pridobiti, v kolikor jih s strani organov nekdanje občine še ni prejela. Prosilec je v pritožbi navedel, da se občina v svoji odločbi sklicuje na dopis št. 090-1/2007, z dne 11. 11. 2009, iz katerega po navedbah prosilca izhaja, da ga organ ni seznanil z nobeno zaprošeno listino. Prosilec je v pritožbi navedel, da je organ prosil, da ga seznani s plačilom komunalnega prispevka sosedov za posege oz. gradnjo po gradbenem dovoljenju, za katerega sta soseda zaprosila leta 2003. Glede zazidalnega načrta »Severno od Tamiza« pa prosilec sklepa, da ga je okoljski strokovnjak občine Mengeš uničil oz. ga prikriva. Po navedbah prosilca podobno, z enakimi nameni, organ prosilca noče seznaniti z listinami, po katerih si lasti zemljišče preminulih prednikov prosilca.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-1/2012, z dne 3. 2. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-1/2012, z dne 23. 1. 2012, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca z dne 4. 11. 2009. Pooblaščenec ugotavlja, da je predmet presoje Pooblaščenca izpodbijana odločba organa, kateri prosilec nasprotuje v svoji pritožbi.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanega dokumenta, je bilo v pritožbenem postopku najprej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokument obstaja, oz. če organ z njim razpolaga. Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja tudi, da je organ odločil o zahtevi prosilca zgolj v enem delu, iz pritožbe prosilca pa je mogoče ugotoviti, da se pritožba nanaša na pridobitev dokumenta oz. odgovorov in pojasnil iz celotne zahteve prosilca.
Zazidalni načrt »Severno od Tamiza« s popravki iz leta 1968 oz. 1969
Organ je zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na pridobitev dokumenta zazidalni načrt »Severno od Tamiza« s popravki iz leta 1968 oz. 1969, zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je občina Mengeš nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale. Zahtevani prostorski akt je bil izdelan oz. sprejet v letu 1968 in se ne nahaja v arhivski dokumentaciji bivše krajevne skupnosti Mengeš, niti ga organ po pregledu ni našel v delu arhivske dokumentacije nekdanje občine Domžale, ki jo je občina Mengeš pridobila na podlagi pogodbe o razdružitvi. Organ je torej z izpodbijano odločbo ugotovil, da z zahtevnim prostorskim aktom ne razpolaga, zato ga tudi ne more posredovati prosilcu. Organ je prosilcu svetoval, naj zahtevani akt poskuša najti v arhivu občine Domžale ali na Upravni enoti v Domžalah. Organ je skupaj z dopisom št. 090-1/2012, z dne 3. 2. 2012, s katerim je Pooblaščencu odstopil pritožbo prosilca, posredoval tudi dopis, naslovljen na občino Domžale in Upravno enoto Domžale, s katerim je navedena organa prosil, da mu posredujeta kakršnekoli informacije v zvezi z zazidalnim načrtom »Severno od Tamiza«. Iz dopisa prav tako izhaja, da je organ z dopisom prosil občino Domžale in Upravno enoto Domžale za pomoč pri iskanju navedenega akta oz. za informacijo o tem, kje bi se zazidalni načrt lahko nahajal.
Po določbi 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanim dokumentom in, da ga prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Kot je mogoče ugotoviti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je občina Mengeš nastala leta 1995 na podlagi razdružitve z občino Domžale. Navedeno izhaja tudi iz Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/1994 (69/1994 popr.), s spremembami in dopolnitvami; ZUODNO). Tako je mogoče sklepati, da organ v času ustanovitve oz. razdružitve z občino Domžale ni mogel razpolagati z zazidalnim načrtom iz leta 1968 oz. 1969.
V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju dokumenta, so zlasti določbe o roku hrambe dokumentarnega gradiva, ki jih določa Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi (Uradni list RS, št. 52/2009; v nadaljevanju Pravilnik). Iz 3. člena Pravilnika je mogoče ugotoviti, da je roke hranjenja dokumentarnega gradiva in trajno dokumentarno gradivo v načrtu klasifikacijskih znakov (v nadaljnjem besedilu: klasifikacijski načrt) dolžan določiti predstojnik organa, ki mora pri tem upoštevati predpisane roke hranjenja, potrebe poslovanja organa ter osnove z orientacijskimi roki hranjenja dokumentarnega gradiva Pravilnika. Arhivsko gradivo v klasifikacijski načrt organa določi pristojni javni arhiv s pisnimi navodili za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, ob sodelovanju predstavnikov organa. Orientacijske časovno opredeljene roke hranjenja dokumentarnega gradiva, trajno dokumentarno gradivo ter arhivsko gradivo organov v tem pravilniku vsebuje zbirni klasifikacijski načrt za razvrščanje zadev in dokumentov organov, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika (1. odstavek 4. člena Pravilnika). Pooblaščenec po pregledu Klasifikacijskega načrta, kot priloge Pravilnika ugotavlja, da se zazidalni načrti občin hranijo kot arhivsko gradivo. Arhivsko gradivo ima na podlagi klasifikacijskega načrta trajni pomen za zgodovino, druge znanosti in kulturo ter trajni pravni interes in se odbira na podlagi pisnih navodil pristojnih javnih arhivov in se izroča najkasneje v roku 30 let od nastanka. Iz 6. člena Pravilnika je mogoče ugotoviti, da arhivsko gradivo organa določi pristojni arhiv v sodelovanju z organom na podlagi njegovega klasifikacijskega načrta. Pristojni arhiv pri določanju arhivskega gradiva upošteva metodologijo, načela in kriterije za vrednotenje dokumentarnega gradiva in splošni seznam arhivskega gradiva iz Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86/06) ter določitev arhivskega gradiva iz tega pravilnika. Izvedbo zajema ter hrambo arhivskega gradiva pa podrobneje ureja Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006; v nadaljevanju ZVDAGA). Iz 34. člena ZVDAGA izhaja, da se arhivsko gradivo odbere iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb na podlagi zakona in po strokovnih navodilih pristojnega arhiva. Dokumentarno gradivo drugih pravnih in fizičnih oseb, ki ima lastnosti arhivskega gradiva, postane arhivsko gradivo na podlagi odločbe državnega arhiva.
Iz navedenega je mogoče ugotoviti, da se zazidalni načrti občin na podlagi Pravilnika hranijo 30 let. Po preteku tega obdobja se zazidalni načrti s strani pristojnega arhiva, v sodelovanju z organom, določijo kot arhivsko gradivo. Na podlagi določb ZVDAGA se nato zazidalni načrt po navodilih arhiva, kot arhivsko gradivo odbere iz dokumentacije občine in hrani v prostorih pristojnega arhiva. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da je bil zazidalni načrt »Severno od Tamiza« ustvarjen že več kot pred 30 leti, zato po določbah Pravilnika in klasifikacijskega načrta sodi med arhivsko gradivo. Zazidalni načrt »Severno od Tamiza« naj bi bil tako na podlagi določb Pravilnika in ZVDAGA ustrezno odbran od ostale občinske dokumentacije in na ustrezen način, v prostorih pristojnega arhiva, arhiviran.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ne vidi razumnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa o tem, da je organ temeljito pregledal relevantne dele dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevani dokument, da ga ne bi želel izročiti prosilcu oz. kasneje Pooblaščencu ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevan dokument obstaja ter hkrati tudi obstoj dokumentov preveril pri občini Domžale ter Upravni enoti Domžale ter navedena organa prosil za pomoč pri iskanju zahtevanega dokumenta oz. za informacijo o tem, kje bi se navedeni akt lahko nahajal.
Pooblaščenec pripominja, da je potrebno smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je potrebno upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Pooblaščenec tudi poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec.
Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z zazidalnim načrtom »Severno od Tamiza« s popravki iz leta 1968 oz. 1969 ne razpolaga, zato Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, saj mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Ostali dokumenti iz zahteve prosilca
Iz pritožbe prosilca je mogoče ugotoviti, da se prosilec pritožuje, ker ga organ ni seznanil z nobeno zaprošeno listino. Prosilec je v svoji pritožbi posebej izpostavil, da se pritožuje tudi zaradi zavrnitve podatka o tem, koliko sta investitorja plačala za izgradnjo komunalne infrastrukture oz. za gradnjo po gradbenem dovoljenju, za katerega sta zaprosila leta 2003.
Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da je organ na zahtevo prosilca, z dne 4. 11. 2009, prosilcu odgovoril z dopisom št. 090-1/2007, z dne 11. 11. 2009, s katerim je prosilca seznanil z dejstvi, ki se nanašajo na nepremičnino parc. št. 530/7 in parc. št. 530/8 k.o. Mengeš, premoženjskopravnimi razmerji do pravnih prednikov navedenih nepremičnin, z dejstvi glede zazidalnega načrta »Severno od Tamiza« in dostopom do parcele št. 530/9 k.o. Mengeš. Po pregledu vsebine dopisa organa je mogoče ugotoviti, da je organ prosilcu, na podlagi njegove zahteve, natančno pojasnil, da je občina Mengeš pri pooblaščenem geodetskem podjetju naročila geodetsko storitev, ki je obsegala stične točke med parcelami parc. št. 2963 k.o. Mengeš in 530/7 k.o. Mengeš. Organ je nadalje prosilcu pojasnil, da s pravnimi predniki oz. lastniki nepremičnin parc. št. 530/7 in 530/8, obe k.o. Mengeš, ne vodi nobenega premoženjsko pravnega postopka. Organ je prosilcu pojasnil tudi, da je bil dostop do gradbene parcele parc. št. 530/9 k.o. Mengeš opredeljen v idejni zasnovi za nameravano gradnjo na tem zemljišču in glede na dejstvo, da se omenjena nepremičnina z vzhodne strani neposredno dotika ceste Hribarjeva ulica v naselju Mengeš in, da je občina Mengeš glede na prometno neproblematično izvedbo priključevanja na to cesto, izdala soglasje. V navedenem dopisu pa je organ, med drugim, prosilcu pojasnil tudi, da je investitor gradnje na parcelni št. 530/9 k.o. Mengeš, na podlagi Pogodbe o plačilu sorazmernega deleža stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča v Mengšu dne 23. 9. 1996 plačal 247. 359, 00 SIT.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da prosilec od organa ni zahteval pridobitev dokumentov v smislu ZDIJZ, temveč je od organa zahteval zgolj podatke in pojasnila o samem postopku ki se vodi pred organom oz. informacijo, če se postopek vodi, podatek o dostopu do gradbene parcele ter podatek o tem, koliko sta investitorja plačala za izgradnjo komunalne infrastrukture po zazidalnem načrtu.
Pooblaščenec ocenjuje, da je organ na podlagi prejete zahteve prosilca sam ustvaril dokument, ki vsebuje skupek pojasnil in odgovorov, ki jih je prosilec zahteval s svojim dopisom. Kot že ugotovljeno, je prosilec od organa zahteval zgolj pridobitev pojasnil o samem postopku ter pridobitev podatka o dostopu do gradbene parcele ter pridobitev zneska o plačilu komunalnega prispevka, ki je vsebovan v Pogodbi o plačilu sorazmernega deleža stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča. Prosilec s svojo zahtevo od organa ni zahteval pridobitve dokumentov, iz katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kateri postopek se vodi pred organom, v čigavem interesu teče konkretni postopek, dokument iz katerega bi bilo mogoče ugotoviti, če je organ že rešil premoženjsko pravna razmerja do prednikov prosilca oz. originalnih lastnikov parcele št. 530/7 in 530/8 k.o. Mengeš ter nenazadnje, prosilec tudi ni zahteval pogodbe oz. dokumenta, ki bi izkazoval znesek za plačilo komunalnega prispevka s strani sosedov.
Organ je na podlagi zahteve prosilca ustvaril dokument, ki vsebuje informacije, ki jih je prosilec želel pridobiti na podlagi vložene zahteve. Pooblaščenec ocenjuje, da se lahko organ, ko pridobi dopis, iz katerega izrecno ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja oz. v katerem prosilec ne določi, v kakšni obliki in na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, informacijo posreduje v obliki, ki je zanj najbolj primerna in, ki je kakorkoli zapisana, zabeležena ali shranjena v neki fizični obliki pri organu. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ, s tem ko je prosilca seznanil z zahtevanimi dejstvi in zneskom za plačilo komunalnega prispevka, prosilcu posredoval informacijo javnega značaj oz. dokument v smislu določb ZDIJZ in s tem na ustrezen način prosilcu omogočil dostop do zahtevanih informacij.
Na podlagi določb Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Uredba), je dokument definiran kot izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje. Dokument v fizični obliki pa je dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (npr. na papirju, filmu ali drugem nosilcu).
V prid najširše možne interpretacije pojma dokument govorijo vsi primerjalnopravni akti, ki večinoma poudarjajo, da so s tem pojmom zajeti vsi dokumenti, ne glede na njihov medij, ter jih ob tem zgolj premeroma navajajo. Uredba EU omenja, da je dokument lahko napisan na papirju, shranjen v elektronski obliki ali kot zvočni, vizualni ali avdiovizualni zapis. Priporočilo Sveta Evrope pa določa, da pojem uradnega dokumenta zajema vse informacije, zabeležene v katerikoli obliki. Bistvo torej je, da je informacija fiksirana na katerikoli fizični medij v obliki, ki se da ponovno priklicati (npr. pisni tekst, zvočni ali avdio-zvočni posnetki na traku, fotografije, elektronska pošta, informacije shranjene v elektronskih bazah podatkov, ipd, prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 155).
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da je organ z izdelavo dopisa št. 090-1/2007, z dne 11. 11. 2009 prosilcu posredoval dokument, ki vsebuje skupek pojasnil, informacij in odgovorov, ki jih je prosilec želel pridobiti na podlagi svoje zahteve z dne 4. 11. 2009.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da je izrek v izpodbijani odločbi prve stopnje sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je na podlagi 3. odst. 248. člena ZUP v obrazložitvi predmetne odločbe navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Nina Komočar, dipl. upr. ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka