Prosilec - Direkcija RS za ceste
+ -Številka: 090-36/2012/7
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK
Organ je zahteve prosilca s sklepi zavrgel, ker jih prosilec ni dopolnil v skladu s pozivi. Pooblaščenec je pritožbe prosilca zoper sklepe organa na podlagi 130. člena ZUP v povezavi s 14. členom ZUP s sklepom združil v en postopek, ki se vodi pod št. 090-36/2012 in nato pritožbe zavrnil. Na ogledu in camera se je Pooblaščenec prepričal, da organ brez podatkov, ki jih zahteva od prosilca v pozivih, in sicer točnih podatkov o stacionaži ceste, njegovih zahtev ne more obravnavati. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da prosilec v prvotnih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja zahtev ni opredelil z zadostno mero določnosti, da bi jih organ lahko obravnaval, da so bili pozivi za dopolnitev zahteve povsem upravičeni in utemeljeni in da je organ zadostil načelu varstva pravic strank in določbi drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudil ustrezno pomoč. Vendar pa prosilec zahtev za dostop do informacij javnega značaja ni dopolnil v tej meri, da bi jih organ lahko obravnaval, zato je Pooblaščenec pritožbe zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-36/2012/7
Datum: 23. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 100-17/2006/48) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec), zoper sklepe Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-59/2011 (102)-6, z dne 17. 1. 2012, št. 090-1/2012-5 (102), z dne 17. 1. 2012 in št. 090-2/2012 (102)-9, z dne 31. 1. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbe prosilca zoper sklepe Republike Slovenije, Ministrstva za promet, Direkcije Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, št. 090-59/2011 (102)-6, z dne 17. 1. 2012, št. 090-1/2012-5 (102), z dne 17. 1. 2012 in št. 090-2/2012 (102)-9, z dne 31. 1. 2012 se zavrnejo.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Pooblaščenec je dne 1. 2. 2012 prejel v pristojno reševanje pritožbi prosilca zoper sklepa organa št. 090-59/2011 (102)-6, z dne 17. 1. 2012, št. 090-1/2012-5 (102), z dne 17. 1. 2012 ter dne 15. 3. 2012 zoper sklep organa št. 090-2/2012 (102)-9, z dne 31. 1. 2012.
Pritožba prosilca zoper sklep št. 090-59/2011 (102)-6, z dne 17. 1. 2012
Prosilec je dne 21. 12. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval zapisnike oz. dokumente, iz katerih izhaja sledeče:
- na podlagi katere veljavne zakonodaje je postavljena prometna signalizacija v križišču za vasi Nadanje selo, na cesti med Pivko in Ilirsko Bistrico v Občini Pivka;
- kdo je odgovorna uradna oseba, ki je postopek postavitve prometne signalizacije vodila in kdo je odgovorna oseba, ki je postopek omenjene prometne signalizacije odobrila;
- kdaj je bila odobrena postavitev zgoraj navedene prometne signalizacije.
Organ je prosilca dne 23. 12. 2011 pozval na dopolnitev vloge. Iz poziva izhaja, da iz vloge prosilca ni mogoče ugotoviti, za katero državno cesto in za katero stacionažo te državne ceste prosilec pravzaprav želi pridobiti podatke, zato ga organ poziva, da v roku 5 delovnih dni od prejema poziva svojo vlogo dopolni tako, da jasno navede ime državne ceste, da navede točno stacionažo (v m), v kateri se nahajajo posamezni elementi prometne signalizacije (z opredelitvijo imena te prometne signalizacije), za katere želi pridobiti podatke. Nadalje organ opozarja, da se lahko prometna signalizacija nahaja tako na levi kot tudi na desni strani v smeri stacionače državne ceste, zaradi česar naj prosilec jasno navede tudi, ali se prometna signalizacija, za katero zahteva posredovanje dokumentov, nahaja na desni ali na levi strani v smeri stacionaže državne ceste. Organ ga je opozoril, da če organ dopolnitve zahteve ne bo prejel v navedenem roku, bo izdal sklep o zavrženju vloge.
Prosilec je v roku posredoval dopolnitev zahteve, v kateri sicer na dolgo, vendar brez konkretnih podatkov, navaja, da želi podatke za križišče glavne ceste s stranko cesto za naselje Nadanje selo na cesti Pivka – Ilirska Bistrica. Nadalje navaja, da ne ve, na kateri stacionaži je predvideno križišče.
Organ je prosilca z dopisom št. 090-59/2011 (102)-4, z dne 4. 1. 2012 ponovno pozval na dopolnitev zahteve, v kateri navaja, da prosilec v dopolnitvi zahteve ni navedel podatka o stacionaži državne ceste. Najpomembnejši podatek, ki ga organ potrebuje pri reševanju vlog, je namreč ravno natančno navedena stacionaža državne ceste. Ker lahko vloge rešuje le pod pogojem, da stranke v vlogah navedejo natančno stacionažo državne ceste, je na spletni strani www.e-uprava.gov.si (natančen naslov www.e-uprava.gov.si/storitve/pridobiPrilogo.esju?id=508) objavljeno navodilo stranki – določitev stacionaže državne ceste, ki predstavlja pripomoček vsem strankam, da določijo natančno stacionažo državne ceste. Organ prosilcu predlaga, da s pomočjo navodila v roku 5 delovnih dni vlogo dopolni tako, da navede ime državne ceste, da navede točno stacionažo (v m), v kateri se nahajajo posamezni elementi prometne signalizacije (z opredelitvijo imena te prometne signalizacije), za katere želi pridobiti podatke ter da navede, v kateri smeri stacionaže državne ceste (levo ali desno) se nahaja prometna signalizacija.
Prosilec je ponovno v postavljenem roku organu odgovoril in navedel, da se na cestne stacionaže ne spozna, zato v prilogi pošilja zemljevid z navedenim križiščem, za katerega bi želel informacije in upa, da je s tem zadostil zahtevam organa.
O zahtevi prosilca je organ odločil s sklepom št. 090-59/2011 (102)-6, z dne 17. 1. 2012, s katerim je zahtevo prosilca z dne 21. 12. 2011 zavrgel, ker prosilec zahteve ni dopolnil v skladu s pozivom organa. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da prosilec ni dopolnil zahteve v skladu s pozivom, organ pa ni dolžan opraviti terenskega ogleda za pridobitev informacij, h katerim je bil prosilec pozvan. Organ je prosilca pozval k dopolnitvi zahteve dvakrat, prosilec pa zahteve niti v drugi dopolnitvi ni dopolnil. Organ še navaja, da brez podatka o imenu državne ceste in stacionaže državne ceste, nima ključa, pa katerem bi sploh lahko poiskal dokumente, katere prosilec želi. Organ še pojasni, da se v Republiki Sloveniji na 6.000 kilometrov državnih cest, ki so v pristojnosti organa, nahaja cca. 156.000 prometnih znakov, 5.200 prometnih znakov za označitev naselja, 11.500 kažipotov oz. tabel za usmerjanje itd. Glede na izjemno količino prometnih znakov ni mogoč drugačen način iskanja kot takšen, da se zahtevata ime državne ceste in stacionaža. Prav tako organ še navaja, da so bili vsi prometni znaki na državnih cestah postavljeni v različnih obdobjih in v različnih postopkih, zato ni možno iskanje podatkov na kakršenkoli drugačen način kot s poznavanjem imena ceste in stacionaže ter imena prometne signalizacije. Nadalje organ navaja, da tudi v vseh ostalih primerih, ko gre za različne vloge fizičnih ali pravnih oseb, ki se nanašajo na prometno signalizacijo ali prometne dogodke na državnih cestah, organ zahteva enake vhodne podatke. Torej tudi pri reševanju vlog za izdajo soglasij zaradi posegov v varovalni pas državne ceste, pri reševanju odškodninskih zahtevkov iz naslova prometnih nesreč,…, organ zahteva podatke o državni cesti in stacionaži. Zaradi objavljenega Navodila stranki – določitev stacionaže državne ceste lahko vsakdo na enostaven način ugotovi vse podatke, ki jih organ potrebuje kot vhodne podatke pri reševanju različnih vlog.
Zoper naveden sklep se je prosilec pritožil in navaja, da se pritožuje na izrek sklepa, na vsebino v obrazložitvi sklepa, na potrebne podatke, kateri so bili od vlagatelja zahtevani pri dopolnitvi vloge, čeprav je organ dolžan sam pridobiti podatke, do katerih ima dostop in je strokovno usposobljen, na delo organa, strokovnost in postopek reševanja zahtevkov, na zadnji odstavek obrazložitve sklepa, na spoštovanje načel ZUP-a in na sam odnos uradnega organa do posameznika v postopkih.
Organ je dne 1. 2. 2012 v skladu z 245. členom ZUP, v zvezi s 27. členom ZDIJZ, pritožbo skupaj s pripadajočo dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje. Organ je še navedel, da od prosilca ne more pridobiti ključne informacije, to je stacionaža, ki določa območje, na katero se zahteva nanaša, torej od kje do kje oz. v dolžini koliko metrov, ali pa poimenovanje oz. opis za katero signalizacijo (prometni znak, turistična tabla ali podobno) prosilec želi podatke, zato o zadevi ne more odločati. Prometna signalizacija so namreč sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa ceste ter turistična in druga obvestilna signalizacija. Prometna signalizacija se postavlja v okviru različnih postopkov, odvisno od tega, za kateri tip gre (prometni znak, turistična tabla itd.). Na cesto je vsa prometna signalizacija in oprema natančno umeščena na osnovi izmer, določenih s stacionažo, vsi posegi, priključki itd. ter za vse nadaljnje obravnave se nato uporabljajo podatki stacionaže. Z namenom, da stranke lahko določijo obravnavano območje, organ tudi objavlja navodilo strankam določitve stacionaže državne ceste, podatek o stacionaži pa je prosto dostopen podatek, zlahka razbran iz stacionažnih tablic, saj gre za temelji podatek o cesti. Organ ponovno poudarja, da brez dopolnitve vloge z informacijami o območju, na katerega se zahteva nanaša oz. opisom prometne signalizacije, na katero se zahteva nanaša, organ vloge prosilca ni mogel obravnavati.
Pritožba prosilca zoper sklep št. 090-1/2012-5 (102), z dne 17. 1. 2012
Prosilec je dne 3. 1. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval zapisnike oz. dokumente, iz katerih izhaja sledeče:
- na podlagi katere veljavne zakonodaje je postavljena prometna signalizacija v križišču glavne ceste s stranko cesto za naselje Kal na cesti med Pivko in Ilirsko Bistrico v Občini Pivka, cca. 2 km od naselja Pivka proti naselju Ilirska Bistrica;
- kdo je odgovorna uradna oseba, ki je postopek postavitve prometne signalizacije vodila in kdo je odgovorna oseba, ki je postopek omenjene prometne signalizacije odobrila;
- kdaj je bila odobrena postavitev zgoraj navedene prometne signalizacije.
Organ je prosilca dne 4. 1. 2012 pozval na dopolnitev in prosilec je odgovoril v postavljenem roku na enak način kot v prejšnjem primeru.
Organ je zahtevo prosilca s sklepom št. 090-1/2012-5 (102), z dne 17. 1. 2012 zavrgel, ker prosilec zahteve ni dopolnil v skladu s pozivom organa. V sklepu navaja enake argumente kot v prejšnjem primeru.
Zoper naveden sklep se je prosilec pritožil in prav tako navaja enake pritožbene argumente, kot v prejšnjem primeru.
Organ je dne 1. 2. 2012, v skladu z 245. členom ZUP v zvezi s 27. členom ZDIJZ, pritožbo, skupaj s pripadajočo dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje.
Pritožba prosilca zoper sklep št. 090-2/2012 (102)-9, z dne 31. 1. 2012
Prosilec je dne 11. 1. 2012 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval zapisnike oz. dokumente, iz katerih izhaja sledeče:
- na podlagi katere veljavne zakonodaje je postavljena prometna signalizacija v križišču glavne ceste s stranko cesto za naselje Nova Sušica, na cesti med Pivko in Ilirsko Bistrico v Občini Pivka, proti naselju Ilirska Bistrica;
- kdo je odgovorna uradna oseba, ki je postopek postavitve prometne signalizacije vodila in kdo je odgovorna oseba, ki je postopek omenjene prometne signalizacije odobrila;
- kdaj je bila odobrena postavitev zgoraj navedene prometne signalizacije.
Organ je prosilca dne 17. 1. 2012 pozval na dopolnitev in prosilec je odgovoril v postavljenem roku na podoben način kot v prejšnjih dveh primerih.
Organ je zahtevo prosilca s sklepom št. 090-2/2012 (102)-9, z dne 31. 1. 2012 zavrgel, ker prosilec zahteve ni dopolnil v skladu s pozivom organa. V sklepu navaja enake argumente kot v prejšnjih dveh primerih.
Zoper naveden sklep se je prosilec pritožil in prav tako navaja podobne pritožbene argumente, kot v prejšnjih dveh primerih. Dodaja še, da se organ sklicuje le na obseg svojega dela, na kar pa prosilec nima vpliva. Pritožbi prilaga več dokumentov, ki se ne nanašajo samo na ta pritožbeni postopek, ampak še na drug postopek pred organom.
Organ je dne 12. 3. 2012, v skladu z 245. členom ZUP v zvezi s 27. členom ZDIJZ, pritožbo skupaj s pripadajočo dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje. Organ se je opredelil tudi do navedb prosilca glede obsega dela organa in navaja, da glede na izjemno količino prometnih znakov ni mogoč drugačen način iskanja kot takšen, da se zahtevata ime državne ceste in stacionaža, saj so bili prometni znaki na državnih cestah postavljeni v različnih obdobjih. To posledično pomeni, da so bili vse ti prometni znaki postavljeni v različnih postopkih, saj so v teh različnih obdobjih prometne znake postavljali na podlagi vsakokrat veljavne zakonodaje. Prav tako se je organ odzval na navedbe prosilca »organ zahteva podatke, na katere se posamezniki ne spoznamo (določitev zadeve z navedbo stacionaž)« in navaja, da je prosilec pritožbi priložil Vlogo za postavitev prometne signalizacije z dne 2. 8. 2011, v kateri je natančno navedel podatke o stacionaži (RIII-1069 v km 8290). Organ se je opredeli še do drugih navedb prosilca, ki za zadevni pritožbeni postopek niso relevantne.
Združitev zadev in nadaljnji postopek
Pooblaščenec je dne 21. 3. 2012, na podlagi 130. člena ZUP (združitev zadev v en postopek) v povezavi s 14. členom ZUP (ekonomičnost postopka), s sklepom združil vse navedene postopke v en postopek, ki se vodi pod št. 090-36/2012.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 28. 3. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz navedb prosilca v pritožbah je mogoče posredno razbrati, da pričakuje ob Pooblaščenca, da mu bo pomagal pri označitvi njegove kmetije s prometno signalizacijo, saj mu organ na njegove vloge za postavitev prometne signalizacije za njegovo kmetijo ne odgovarja v predpisanem roku.
Pooblaščenec pojasnjuje, da sme v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil, za katera ima neposredno podlago v 2. členu ZInfP, na podlagi katerega je pristojen za:
- odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;
- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;
- odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Uvodoma Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ, ki vodi upravni postopek, dolžan reševati zadeve v rokih, ki jih za posamezni postopek predvideva zakon. Če organ o zahtevi stranke ne odloči v predpisanem roku – torej v primeru molka organa, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bila njena zahteva zavrnjena oziroma, kot da bi bila odločba po uradni dolžnosti izdana v njeno škodo, ki jo vloži pri drugostopenjskem organu (255. člen ZUP). Pri tem je potrebno poudariti, da je Pooblaščenec drugostopenjski organ v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se obravnava na podlagi določb ZDIJZ. Glede na to, da se navedbe prosilca nanašajo na molk organa v zvezi z drugim postopkom pred organom (postopkom postavitve turistične in druge obvestilne signalizacije za označitev prosilčeve kmetije) in ne na molk organa v zvezi z zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, Pooblaščenec ugotavlja, da se skladno z načelom zakonitosti ne more in ne sme opredeliti glede navedb prosilca v tem delu in posredovati v korist prosilca, ker se ne sme opredeljevati do konkretnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi, ali se v njih vmešavati.
1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami), zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. S tem, ko ZDIJZ med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, posega v širok spekter delovanja javnega sektorja. Na širino dometa ZDIJZ kaže tudi sama definicija informacije javnega značaja. Informacija javnega značaja je, po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.
2. Obveznosti prosilca po ZDIJZ
Pri uveljavljanju pravice dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ prosilcu nalaga izpolnjevanje nekaterih formalnih zahtev, ki se nanašajo na obvezne sestavine pisne zahteve (vloge), s katero se prosilec obrne na organ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena, poleg zahteve po opredelitvi načina seznanitve z vsebino informacije javnega značaja, prosilcu nalaga opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti oziroma na kakšen način se želi z vsebino zahtevane informacije seznaniti (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).
Osrednji in najpomembnejši del zahteve je opis informacije javnega značaja, s katero se upravičenec želi seznaniti, kar predstavlja zahtevek stranke v smislu prvega odstavka 66. člena ZUP. Želene informacije morajo biti opisane tako natančno, da organ zahtevek lahko obravnava, ni pa potrebno, da so opredeljene do potankosti. Organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde, pa čeprav ima zaradi tega več dela. Organ tudi ne sme zahtevati podatkov, kot so npr. opravilne številke spisov, saj je to njegova interna šifra, ki zunanjim subjektom ni nujno znana. Tudi natančni datumi ali zaporedne številke niso nujno potrebni podatki, če prosilec okvirno navede dovolj omejeno časovno obdobje ali druge podatke za iskanje.
Upoštevati moramo tudi dejstvo, da uporabnik pogosto ne ve, koliko dokumentov določene vrste organ poseduje. V tem primeru mu mora organ dati na razpolago vse dokumente, ki se na določeno vprašanje nanašajo oziroma prosilca seznaniti, da ni možno posredovati vseh dokumentov, če gre za izredno veliko količino teh ali za izredno obsežne dokumente. V takšnem primeru bi bilo smotrno tudi v Sloveniji razmisliti o možnosti, ki je uveljavljena v praksi nekaterih tujih držav, da organ prosilca lahko povabi k sebi in mu predoči problem, nato pa skupaj ugotovita, kaj je dejansko prosilec želel in izločita nerelevantne dokumente. Ob vsem tem se morajo tudi prosilci zavedati, da bolj, ko je opredelitev natančna, večja je verjetnost, da bodo prejeli prave podatke in da bo organ za njihovo iskanje potreboval kar najmanj časa. Zato je priporočljivo, da stranka navede vse, kar o iskanem dokumentu ve, kot na primer, kdaj in kje je nastal, kateri organ ga je ustvaril oziroma poslal, kakšna je njegova vsebina, številka, oblika ipd. S podrobnim opisom informacij se prosilec hkrati izogne možnosti, da bi organ terjal dopolnitev zahteve ali jo zaradi nepopolnosti celo zavrgel (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 194).
Zahteva po opisu želene informacije javnega značaja pomeni, da mora prosilec informacijo opisati s tako stopnjo določnosti, da lahko organ zahtevek obravnava (primerna stopnja določnosti), ne pomeni pa, da je potrebno informacijo povsem določno identificirati. Primerna stopnja določnosti pomeni, da mora biti opis informacije natančen do te mere, da omogoča določljivost informacije oziroma dokumenta. Podobno izhaja tudi iz 6. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se prošnje dajejo dovolj natančno, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre. V primeru, da način hrambe dokumentov in razpoložljivi podatki organu omogočajo, da zahtevano informacijo najde, organ od prosilca ne sme zahtevati podrobnega opisovanja oziroma podrobne identifikacije informacije oziroma dokumenta. Takšna zahteva bi bila upravičena zgolj v primeru, ko bi bile dodatne podrobnosti nujno potrebne, da bi organ zahtevo sploh lahko obravnaval. Pri tem pa količina dela, ki bi jo organ imel zaradi omejenega opisa zahtevane informacije oziroma dokumenta, ni pomembna. ZDIJZ torej nalaga prosilcu opredelitev želene informacije v razumnih mejah, te pa so nedvomno povezane s prosilčevim omejenim poznavanjem dela organa. Potrebno je namreč upoštevati, da bi dosledno vztrajanje pri absolutni določenosti želene informacije oziroma dokumenta v praksi lahko pomenilo de facto negacijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja.
3. Obveznosti organa po ZDIJZ
ZDIJZ v prvem odstavku 18. člena določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva prosilca nepopolna in je zaradi tega ne more obravnavati, prosilca pozvati, da jo v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, dopolni. Skladno z 19. členom ZDIJZ, v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena ZDIJZ, organ zahtevo prosilca zavrže, če ta zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva, tudi po dopolnitvi, ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena ZDIJZ in je zato organ ne more obravnavati.
Pooblaščenec poudarja, da drugi odstavek 18. člena ZDIJZ zavezuje uradno osebo, ki je pri organu imenovana za posredovanje informacij javnega značaja, da prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudi ustrezno pomoč. Navedena določba je specifičen izraz načela varstva pravic strank, ki ga določa 7. člen ZUP in v skladu s katerim morajo organi pri postopanju in odločanju strankam med drugim omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Podobno zahtevo po zagotovitvi pomoči prosilcu pri razjasnitvi prošnje določa tudi Uredba v 6. členu. Organ mora prosilcu nuditi ustrezno pomoč ne samo v primeru, ko kot prosilci nastopajo prava neuke stranke, pač pa tudi v primeru, ko zahtevo poda pooblaščenec, ki je odvetnik. Ob generalni zahtevi po »ustrezni pomoči« ZDIJZ ali ZUP ne določata konkretno, na kakšen način, v kakšni obliki ter v kakšnem obsegu mora organ prosilcu nuditi pomoč. Kljub temu ni nobenega dvoma, da je organ v primeru, ko meni, da zahteva ni dovolj opredeljena, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zavezan na formalen (npr. pisno ali z vabilom) ali manj formalen (npr. po telefonu) način vzpostaviti stik s prosilcem in mu pojasniti vse okoliščine, povezane z zahtevanimi informacijami in dokumentarnim gradivom, s katerim organ razpolaga, ki bi lahko pripomogle k določnejši opredelitvi prosilčeve zahteve.
4. Presoja vsebine zahteve za dostop do informacij javnega značaja v konkretnem primeru
4.1 Formalne sestavine
Na podlagi pregleda zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 17. člen ZDIJZ, je potrebno ugotoviti, da zahteve prosilca v obravnavanem primeru vsebujejo:
- navedbo naslovnega organa kot zavezanca po ZDIJZ;
- prosilčevo osebno ime skupaj s kontaktnim naslovom;
- opredelitev informacije, s katero se prosilec želi seznaniti;
- način seznanitve, in sicer prosilec zahteva posredovanje v elektronski obliki
Na podlagi pregleda zahteve prosilca z vidika obstoja formalnih sestavin vloge, kot jih predvideva 66. člen ZUP, je potrebno ugotoviti, da zahteva prosilca vsebuje tudi podpis prosilca.
Po pregledu zahtev prosilca Pooblaščenec zaključuje, da zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja vsebujejo vse zakonsko določene sestavine. Prosilec je tudi opredelil informacijo, s katero se želi seznaniti, vendar je v konkretnem primeru potrebno razjasniti, ali je prosilec zahtevo opredelil z zadostno stopnjo, da jo organ lahko obravnava.
4.2 Razumljivost in zmožnost obravnave zahteve na podlagi opisa zahtevanih informacij javnega značaja (obstoj primerne stopnje določnosti)
Na prvi pogled vsebine zahteve prosilca se Pooblaščencu zdi, da je prosilec natančno in jasno postavil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, medtem ko je organ mnenja, da zahteva ni dovolj natančno opredeljena in se, kljub dopolnitvam, ne da obravnavati. Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve vseh okoliščin za zakonito in pravilno odločitev je Pooblaščenec dne 28. 3. 2012 pri organu opravil ogled in camer, o katerem je sestavil zapisnik št. 090-36/2012/6.
Na ogledu je Pooblaščenec preverjal in ugotavljal sistem možnosti iskanja zahtevanih informacij po ključih, kot jih navaja prosilec v svojih zahtevah in dopolnitvah. Organ je pojasnil, da mora v vsakem primeru vedeti ime ceste oz. številko ceste, odsek ceste in stacionažo. V konkretnem primeru je organ prišel do podatka številke ceste in odseka, težava je le stacionaža, ki jo organ nujno potrebuje, da lahko zahtevi ugodi. Iz zahteve prosilca organ lahko ugotovi državno cesto, ne more pa točno vedeti, za katero križišče gre, saj je npr. za vas Nova Sušica in Nadanje selo več odcepov, za vas Kal pa je trikotni odcep. Nadalje organ pojasni, da ne more vedeti, kaj se po mnenju prosilca šteje za križišče. Namreč križišče je sam center križišča, če pa gledamo širše, je lahko prometna signalizacija, ki označuje križišče, oddaljena od križišča tudi 100 ali več metrov od križišča. Organ je še pojasnil težave glede prometne signalizacije. Prosilec namreč zahteva prometno signalizacijo, ki pa je po definiciji 62. točke 2. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010, v nadaljevanju ZCes-1) bistveno več kot samo prometni znaki in znaki, ki označujejo turistične dejavnosti. Organ je še povedal, da bi bilo celo priporočljivo, da bi prosilec povedal tudi datum oz. časovno obdobje, za katero zahteva podatke, saj je lahko prometna signalizacija postavljena začasno, npr. vzdrževalna in gradbena dela na cesti, …
Pooblaščenec ugotavlja, da so v Republiki Sloveniji vse javne ceste, njihovi odseki in objekti na njih označeni in se vodijo evidence o javnih cestah in objektih na njih. V 98. točki 22. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000, 110/2006, 49/2008, 64/2008 (65/2008 popr.) in 109/2010-ZCes-1, v nadaljevanju Pravilnik) je podrobneje določen znak stacionaža odseka ceste, na katerem so zapisani številka ceste, številka odseka ceste ter tekoči kilometer odseka ceste. Ti prometni znaki so postavljeni od desnem robu vozišča na vsakih 500 m, na višini 1,0 m. Določitev in označitev stacionaže cestnih odsekov določa tudi Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Uradni list RS, št. 49/1997, 2/2004in 109/2010-ZCes-1).
Pooblaščenec ugotavlja, da je najpomembnejši podatek, ki ga organ potrebuje pri svojem delu, tako pri izdaji smernic za načrtovanje, za izdajo dovoljenj in soglasij, nalogov ter tudi pri obravnavanju zahtev po ZDIJZ kot je prosilčeva, točna stacionaža državne ceste. Ta se določi tako, da se odmeri razdaljo od postavljenega prometnega znaka »stacionaža odseka ceste« do predmetnega objekta ali lokacije, in sicer v smeri naraščanja stacionaže. V zadevnem primeru je organ na podlagi navedb prosilca prišel do podatka o številki ceste in odseka, nikakor pa ni mogel priti do podatka o tekočem kilometru odseka ceste, za katerega prosilec želi informacije. Pooblaščenec se je na ogledu prepričal, da organ ne vodi takšnih evidenc, ki bi omogočale iskanje zahtevanih informacij brez točne navedbe stacionaže oz. natančneje, brez točne navedbe tekočega kilometra odseka ceste, za katerega prosilec želi informacije. Kot že navedeno, organ podatkov o stacionaži ne zahteva samo v primeru obravnave zahtev po ZDIJZ, kot je prosilčeva, temveč tudi v drugih postopkih pri organu. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je bil poziv organa za dopolnitev zahteve z točno navedbo stacionaže povsem utemeljen in dopusten.
Nadalje je Pooblaščenec preverjal, ali je tudi poziv za natančnejšo opredelitev prometne signalizacije utemeljen. Po 62. točki ZCes-1 so prometna signalizacija sredstva in naprave, s katerimi se zagotavlja izvajanje prometnih pravil in varnosti prometa ter jo sestavljajo prometni znaki in druga sredstva in naprave za vodenje in zavarovanje prometa na cesti, ter turistična in druga obvestilna signalizacija. 2. člen Pravilnika podrobneje določa, da prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah sestavljajo prometni znaki, turistična in druga obvestilna signalizacija, ter prometna oprema na cestah. Glede na široko paleto prometne signalizacije se Pooblaščencu zdi poziv organa za podrobnejšo opredelitev oz. navedbo prometne signalizacije, za katero prosilec želi informacije, povsem smiselna in utemeljena. Organ namreč ne vodi takšne evidence, ki bi omogočala iskanje o prometni signalizaciji po lokaciji oz. območju, hkrati pa se odobritev postavitve prometne signalizacije vodi v različnih postopkih in mora organ nato iskati po različnih evidencah. Kot je pojasnil organ, je prometna signalizacija postavljena na podlagi različnih postopkov, in sicer na podlagi soglasja, na podlagi rekonstrukcije ceste in na podlagi postopka postavitve turistično obvestilne signalizacije. To je trajna prometna signalizacija, lahko pa gre tudi za začasno prometno signalizacijo, ki jo lahko postavi kdo drug, ki ima za to pooblastilo (npr. gasilci, civilna zaščita, policija, itd.) in postavitev takšne prometne signalizacije organ ne evidentira.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec v prvotnih zahtevah za dostop do informacij javnega značaja zahtev ni opredelil z zadostno mero določnosti, da bi jih organ lahko obravnaval in je zato organ povsem upravičeno in utemeljeno prosilca pozival k dopolnitvi zahteve. Iz pozivov za dopolnitev zahteve izhaja, da je organ prosilcu pojasnil težavo in mu pojasnil, na kakšen način naj zahtevo dopolni. Da je organ želel prosilcu pomagati, da čim natančneje opredeli svojo zahtevo, kaže tudi dejstvo, da je organ prosilca pozival celo dvakrat in prosilca napotil na spletno stran, kjer je objavljeno navodilo, kako določiti stacionažo ceste. Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zadostil načelu varstva pravic strank in določbi drugega odstavka 18. člena ZDIJZ in prosilcu pri dopolnitvi zahteve nudil ustrezno pomoč. Vendar pa prosilec zahtev za dostop do informacij javnega značaja ni dopolnil v tej meri, da bi jih organ lahko vsebinsko obravnaval. Iz dopolnitev zahtev prosilca namreč izhaja, da prosilec ni navedel podatka o stacionaži, predvsem podatka o tekočem kilometru odseka ceste, za katerega želi podatke o prometni signalizaciji in podrobnejšo opredelitev prometne signalizacije.
5. Sklepno
Iz dokumentacije v obravnavani zadevi jasno izhaja, da je organ ravnal skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ, saj je aktivno pripomogel k ustrezni dopolnitvi zahteve prosilca in prosilcu na primeren način omogočil seznanitve z vsemi okoliščinami, na podlagi katerih bi prosilec lahko ustrezno dopolnil svojo zahtevo. Pooblaščenec tako zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je zahteve prosilca z dne 21. 12. 2011, 3. 1. 2012 in 11. 1. 2012 zavrgel, saj prosilec zahtev, kljub ustrezni pomoči organa, ni dopolnil tako, da bi te izpolnjevale pogoje po 17. členu ZDIJZ in 66. členu ZUP. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena v povezavi z 259. členom ZUP, saj je glede na zgoraj navedeno ugotovil, da je organ odločil v skladu z določbami ZDIJZ in da bistvenih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke