Prosilec - Upravna enota Ormož
+ -Številka: 090-292/2011/4
Kategorije: Stroški
POVZETEK
Pooblaščenec je odpravil sklep organa o ustavitvi postopka ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek. Organ je v tej zadevi izdal sklep o ustavitvi postopka, ker prosilec ni založil stroškov posredovanja informacij javnega značaja, kot jih je izračunal organ. Organ po presoji Pooblaščenca ni izkazal utemeljenosti in potrebnosti zaračunanih stroškov, predvsem stroškov dela javnih uslužbencev. Neutemeljen obračun stroškov (ki jih prosilec ni založil) pa ne more predstavljati zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka.
ODLOČBA
Številka: 090-292/2011/4
Datum: 6. 2. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 3. odstavka 251. člena v povezavi z 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) zoper sklep Upravne enote Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ) št. 090-13/2011 z dne 24. 11. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Sklep Upravne enote Ormož št. 090-13/2011 z dne 24. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 28. 9. 2011 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje skeniranih odločb o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdanih od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011.
Organ je dne 19. 10. 2011 prosilcu poslal dopis, s katerim ga je seznanil s pravili zaračunavanja stroškov posredovanja informacij javnega značaja, kot je to določeno v ZDIJZ in Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) ter mu posredoval Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008. Organ je navedel, da predmet prosilčeve zahteve predstavlja 82 odločb. Prosilca je pozval, naj organu sporoči morebitne spremembe njegove zahteve (npr. eventuelna zožitev zahteve).
Prosilec je dne 20. 10. 2011 na organ naslovil elektronsko pošto, v kateri je navedel, da potrebuje samo izreke odločb, zato predvideva, da bo strošek pod 10 EUR.
Organ je dne 28. 10. 2011 prosilcu posredoval poziv za vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij javnega značaja. Organ je navedel, da je opravil skrben pregled gradiva, ki je predmet prosilčeve zahteve in ugotovil, da zahtevane informacije količinsko obsegajo obdelavo 81 izrekov zahtevanih odločb v 57 zadevah, kar predstavlja okvirno od 160 do 170 strani gradiva. Organ je tako ugotovil, da bodo skupni stroški predvidoma znašali vsaj 395,00 EUR, od tega 372,60 EUR stroški odbire in priprave gradiva oz. dokumentov, 9,60 EUR stroški kopiranja izrekov odločb zaradi zahtevanega žiga pravnomočnosti ter 12,80 EUR stroški pretvorbe izrekov odločb iz fizične v elektronsko obliko. Organ je prosilca pozval, naj znesek v višini 395,00 EUR plača v roku 15 dni, sicer se bo štelo, da je prosilec od svoje zahteve odstopil in bo postopek ustavljen.
Organ je dne 24. 11. 2011 izdal sklep št. 090-13/2011, s katerim je postopek posredovanja informacij javnega značaja ustavil, ker s strani prosilca v predvidenem roku ni prejel vnaprejšnjega pologa za stroške.
Prosilec je dne 30. 11. 2011 na organ naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da se pritožuje, ker mu organ ni posredoval zahtevanih skenov, ker se niso uspeli dogovoriti glede višine stroškov.
Pooblaščenec je dne 16. 12. 2011 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo prosilca. Organ je v skladu z določbo 245. člena ZUP opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Pooblaščenec je dne 22. 12. 2011 organu poslal poziv za dodatna pojasnila v zadevi, odgovor organa pa je Pooblaščenec prejel dne 29. 12. 2011.
Pritožba je utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodijo tudi upravne enote. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v konkretnem primeru, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja.
Nadalje ZDIJZ določa tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. 1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba, ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), v kolikor je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s 1. odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek, če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe 3. odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na 4. odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe, ob ugotovitvi, da bodo stroški posredovanja informacij presegali znesek 83,46 EUR, od prosilca z dopisom z dne 28. 10. 2011 zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij, t.j. izrekov 81 denacionalizacijskih odločb, v višini 395,00 EUR, od tega 372,60 EUR predstavljajo stroški odbire in priprave gradiva oz. dokumentov, 9,60 EUR predstavljajo stroški kopiranja izrekov odločb, 12,80 EUR pa predstavljajo stroški pretvorbe izrekov odločb iz fizične v elektronsko obliko. Organ je nadalje prosilcu v dopisu z dne 28. 10. 2011 določil rok za plačilo predujma (15 dni) in navedel, da bo, če prosilec zneska ne plača, to štel, kot da je od zahteve odstopil. Ker prosilec ni založil zahtevanega zneska, je organ dne 24. 11. 2011 izdal sklep o ustavitvi postopka št. 090-13/2011, ki ga prosilec izpodbija v tem pritožbenem postopku.
Iz navedenega izhaja, da je organ prosilcu obračunal tako materialne stroške posredovanja informacij kot tudi stroške za delo javnih uslužbencev. Pooblaščenec je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa je organ stroške dela javnih uslužbencev prosilcu v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008, povezava do stroškovnika pa je objavljena tudi na spletni strani organa.
ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi javni uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi, dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008.
Iz Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja za upravne enote RS z dne 21. 5. 2008 izhaja, da organ prosilcu lahko zaračuna strošek dela posredovanja informacij javnega značaja iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva, pri čemer je cena ure odvisna od tega, kateri javni uslužbenec je delo dejansko opravil.
Ker iz spisovne dokumentacije ni natančno razvidno, zakaj bi stroški posredovanja izrekov 81 denacionalizacijskih odločb znašali 395,00 EUR, je Pooblaščenec organ pozval, naj mu v tej zadevi posreduje dodatna pojasnila oziroma naj odgovori na njegova vprašanja glede predvidenih stroškov. Pooblaščenec je dopis organa št. 090-13/2011 z dodatnimi pojasnili prejel dne 29. 12. 2012, pri čemer ga razlogi, ki izhajajo iz omenjenega dopisa, niso prepričali v utemeljenost stroškov, ki izhajajo iz poziva prosilcu za vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij javnega značaja z dne 28. 10. 2011.
V dopisu, ki ga je Pooblaščenec s strani organa prejel dne 29. 12. 2012, organ podrobno opisuje, kaj zajemajo stroški odbire in priprave gradiva v višini 372,60 EUR. Organ navaja, da je z »odbiro gradiva« mišljeno iskanje posamezne zadeve (skupen obseg 57 zadev) v stalni zbirki dokumentarnega gradiva organa, ki se nahaja v 200 m oddaljenih arhivskih prostorih. V vsaki denacionalizacijski odločbi (skupen obseg v vseh zadevah je 81 odločb) je treba poiskati odločbo ter izdvojiti izrek odločbe s klavzulo o njeni pravnomočnosti.
V »pripravo gradiva« pa so po navedbah organa zajete naslednje naloge:
- Vsako odločbo je treba fotokopirati na tistih straneh, kjer se nahaja izrek odločbe in klavzula o njeni pravnomočnosti. Izrek odločbe v povprečju obsega dve strani in pri 81 odločbah to pomeni 162 kopij,
- Zaradi delnega dostopa je treba na vseh kopijah izreka odločb izbrisati osebne podatke, kot izjeme po 6. členu ZDIJZ,
- Ker stranka želi prejeti zahtevane informacije v elektronski obliki, je treba izvesti še pretvorbo dokumenta s skeniranjem iz fizične v elektronsko obliko.
Organ navaja, da bosta zaradi zahtevnosti odbire in priprave dokumentacije zgoraj opisane naloge opravili dve višji svetovalki s VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Ti delavki sta denacionalizacijske zahtevke tudi reševali. Stroški dela javnih uslužbencev tako znesejo 372,60 EUR, kar predstavlja 19 ur porabe časa odbire in priprave 57 zadev (v povprečju 3 zadeve na uro).
Na tem mestu Pooblaščenec najprej opozarja, da zaračunavanje stroškov nikakor ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti javnih uslužbencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Prosilec namreč ne more in ne sme biti tisti, ki bo nosil breme slabe organizacije dela organa, tehničnih zmogljivosti oziroma prostorske problematike organa in posledično dolgotrajnega procesa iskanja in posredovanja zahtevanih informacij javnega značaja. Pooblaščenec pa na podlagi dopisa organa ocenjuje, da je organ prav takšne okoliščine (npr. oddaljenost arhiva, podvojeno delo javnih uslužbencev, ker dokumenti zaradi tehnične nezmožnosti organa pred letom 2008 niso v elektronski obliki,…) prevalil na prosilca in mu zaračunal nesorazmerne stroške za posredovanje izrekov 81 denacionalizacijskih odločb. Organ je tako v stroške vračunal delo, ki nikakor ne more iti v breme prosilcu, npr. čas iskanja posameznih dokumentov v arhivu (v povezavi z dejstvom, da je arhiv oddaljen 200 m od prostorov organa). Arhiv vsakega upravnega organa mora biti namreč organiziran skladno z Uredbo o upravnem poslovanju, in sicer na način, da se lahko vsak iskan dokument v arhivu (že na podlagi klasifikacijskih znakov posamičnih dokumentov, pri čemer je potrebno opozoriti, da imajo odločbe o denacionalizaciji enak klasifikacijski znak) kar najhitreje locira. Organ pa v svojem dopisu navaja, da ima dokumentarno gradivo urejeno in organizirano na način, kot to določajo določbe Uredbe.
Nadalje Pooblaščenec kot organ, ki se s tovrstnim delom vsakodnevno ukvarja, in sicer tako z vidika reševanja pritožbenih postopkov, kot tudi z vidika prvostopenjskega organa zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja, ocenjuje, da izvedba delnega dostopa na zahtevanih dokumentih (izrekih denacionalizacijskih odločb) organu, oziroma za to usposobljenemu javnemu uslužbencu (vsak organ ima za to usposobljeno uradno osebo za posredovanje informacij javnega značaja) ne bi smela vzeti omembe vredne porabe časa, vsekakor pa priprava celotne dokumentacije organu ne bi smela vzeti kar 19 ur časa, kot to v svojem pojasnilu Pooblaščencu navaja organ. Denacionalizacijske odločbe (oziroma izreki le-teh) namreč v skladu s prakso Pooblaščenca ne vsebujejo pretiranih količin varovanih osebnih podatkov, ki naj bi jih organ prekril. Pooblaščenec je namreč že vsebinsko odločal o istovrstnih dokumentih, kot jih zahteva prosilec (odločba št. 090-218/2011/ z dne 23. 11. 2011 in odločba št. 090-232/2011/ z dne 28. 11. 2011), pri čemer je bilo ugotovljeno, da izjeme od prostega dostopa do (pravnomočnih) denacionalizacijskih odločb predstavljajo le določene kategorije varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec v navedenih zadevah ni zasledil drugih izjem od prostega dostopa, dopušča pa možnost, da druge izjeme na posameznih zahtevanih odločbah obstajajo.
Prav tako Pooblaščenec, na podlagi dosedanje prakse (Pooblaščenec je predvsem v zadnjem času obravnaval večje število istovrstnih primerov, torej zahtev za dostop do izrekov denacionalizacijskih odločb) opaža, da je organ računal, da se izrek na posamezni odločbi v povprečju nahaja na dveh straneh posamezne odločbe, čeprav je pri istovrstnih zadevah, ki so jih obravnavali drugi organi (druge upravne enote), jasno razvidno, da se izreki denacionalizacijskih odločb večinoma nahajajo le na prvi strani posamezne odločbe in le izjemoma tudi na drugi strani odločbe. Pooblaščenec ocenjuje, da mora organ pri ponovnem izračunu stroškov upoštevati, da se izrek odločbe v povprečju nahaja le na prvi strani denacionalizacijske odločbe in ne na prvih dveh.
Ne nazadnje Pooblaščenca čudi tudi dejstvo, da bi celotno delo v zvezi s pripravo zahtevane dokumentacije (tudi fotokopiranje, skeniranje dokumentov, iskanje zadev v arhivu) opravili delavki z VII. stopnjo strokovne izobrazbe (in posledično najvišjo urno postavko po uporabljenem stroškovniku). Pooblaščenec meni, da bi določene manj strokovne naloge lahko opravili tudi javni uslužbenci z nižjo stopnjo izobrazbe, saj bi s tem občutno zmanjšali obremenitev prosilca glede plačila stroškov pri posredovanju informacij javnega značaja.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec na tem mestu še opozarja, da možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v 2. odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja pa so po oceni Pooblaščenca, ob obstoječih predpisih, dejansko nastali materialni stroški in v skladu z Uredbo tudi stroški dela javnih uslužbencev, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Pooblaščenec je sicer že večkrat, prav zaradi dolžnosti upoštevanja veljavnih stroškovnikov organov zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, zavrnil pritožbe prosilcev zoper razmeroma visoko obračunane stroške posredovanja informacij. Kljub temu pa je potrebno poudariti, da je v omenjenih primerih šlo za posredovanje ogromne količine dokumentov, ki je povsem neprimerljiva s količino dokumentov, ki jo mora organ posredovati prosilcu v konkretnem primeru. V omenjenih primerih so namreč prosilci zahtevali po 1000 in več različnih dokumentov, kar je lahko skupaj naneslo tudi do 10000 strani različnih formatov (A4, A3 in večji formati). V konkretnem primeru pa prosilec od organa zahteva nekaj več kot 200 strani dokumentov A4 formata (ker gre večinoma le za prve strani denacionalizacijskih odločb).
Organ tako po presoji Pooblaščenca organ ni izkazal utemeljenosti in potrebnosti stroškov dela javnih uslužbencev, ki izhajajo iz poziva organa prosilcu za vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij javnega značaja z dne 28. 10. 2011. Neutemeljen obračun stroškov (ki jih prosilec ni založil) pa nikakor ne more predstavljati zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka. V postopku na prvi stopnji je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, zato je potrebno izpodbijan sklep odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilca odločiti v roku 30 dni, pri čemer glede zaračunavanja stroškov ne sme posegati v uresničevanje prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, pri vsebinskem obravnavanju prosilčeve zahteve, pa mora organ upoštevati prakso Pooblaščenca kot pritožbenega organa, kot izhaja iz odločb št. 090-218/2011/ z dne 23. 11. 2011 in št. 090-232/2011/ z dne 28. 11. 2011.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka