Prosilec - Arhiv RS
+ -Številka: 090-16/2012/4
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je zahteval podatke o tem, s kom je bila sklenjena pogodba oziroma kdo je vpogledal v arhivsko gradivo z oznako AS 1931, RSNZ SRS, 1360. Organ je prosilcu potrdil, da so v zadnjih dveh letih tri osebe vpogledovale v predmetno gradivo, pogodba o objavi za navedeno gradivo pa do tega trenutka še ni bila podpisana z nikomer. Prosilca je zanimalo, kdo sta bili dve od teh oseb (za eno pa je organ navedel, da je avtor prispevka, ki je prosilcu znan), vendar je organ to zavrnil. Pooblaščenec je ugotovil, da gre za varovane osebne podatke in ne za podatke o javnih uslužbencih ali funkcionarjih ali porabi javnih sredstev, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-16/2012/4
Datum: 14. 2. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZInfP) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 23. 1. 2012, zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Arhiva Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 1127 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2012/2 z dne 5. 1. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 23. 1. 2012 zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Arhiva Republike Slovenije, št. 090-1/2012/2 z dne 5. 1. 2012 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 30. 11. 2011 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov o tem, s kom je bila sklenjena pogodba oziroma kdo je vpogledal v arhivsko gradivo z oznako AS 1931, RSNZ SRS, 1360.
Organ je prosilcu dne 30. 11. 2011 potrdil, da so v zadnjih dveh letih tri osebe vpogledovale v predmetno gradivo, ena od njih je avtor prispevka, ki je prosilcu znan. Organ je ob tem pojasnil, da pogodba o objavi za navedeno gradivo do tega trenutka še ni bila podpisana z nikomer.
Prosilec se je ponovno obrnil na organ dne 8. 12. 2011, z vprašanjem, ali lahko izve, kdo sta bili še dve osebi, ki sta gledali v arhivsko škatlo AS 1931, RSNZ SRS, 1360.
O zahtevi prosilca je organ dne 5. 1. 2012 izdal odločbo št. 090-1/2012/2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je to v celoti zavrnil. Organ v izpodbijani odločbi med drugim pojasnjuje, da je javno arhivsko gradivo skladno s 63. členom Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006, dalje ZVDAGA), na podlagi pisne zahteve, za uporabo ali preko objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur. Uporabnik, ki uporablja arhivsko gradivo, mora pred uporabo tega gradiva podpisati izjavo o seznanitvi, da je zloraba tajnih in osebnih podatkov sankcionirana v kazenskem zakoniku in drugih predpisih, ter da jih bo uporabljal samo za zakonite namene, prav tako pa tudi, da bo spoštoval morebitne avtorske pravice pri črpanju podatkov iz arhivskega gradiva. Evidenco o uporabi arhivskega gradiva na podlagi zahtev vodi organ na podlagi četrtega odstavka 63. člena in 64. člena ZVDAGA za namene nadzora nad spoštovanjem določb zakona ter statističnih analiz. V evidenci uporabe se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime oziroma naziv osebe, naslov, uradno dodeljena identifikacijska oznaka, datum in namen uporabe oziroma pravni interes iz 68. člena ZVDAGA, oznaka arhivskega gradiva in drugi podatki. Organ obenem pojasnjuje, da podatki o fizičnih osebah, ki so vpogledovale v navedeno arhivsko gradivo, predstavljajo osebne podatke v smislu določb Zakona o varstvu osebnih podatkov. Glede na to ti podatki predstavljajo izjemo po 6. čl. ZDIJZ, zato je organ zahtevo prosilca zavrnil. Glede zahteve prosilca za dostop do podatka o tem, s kom je bila sklenjena pogodba o uporabi reprodukcij arhivskega gradiva z oznako »AS 1934, RSNZ SRS, 1360 in za fotokopije teh pogodb, je organ zahtevo zavrnil, ker s temi dokumenti ne razpolaga (pogodba namreč ni bila sklenjena še z nikomer).
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 23. 1. 2012 vložil pritožbo. Navaja, da vztraja na stališču, da so imena in priimki oseb, ki so vpogledale v navedeno arhivsko gradivo, informacije javnega značaja. Želi, da mu organ posreduje imena in priimke treh ljudi, ki so vpogledali »AS 1931, RSNZ SRS, 1360«. Pri tem gre lahko za sklenjene pogodbe, za izjave, ki jih podpišejo obiskovalci ali za evidenco, ki jo arhiv vodi, kot mu je bilo pojasnjeno v zavrnilni odločbi. Če je bila pogodba sklenjena le z eno od treh oseb, pa sta preostali osebi podali vsaj podpisani izjavi, ravno tako sta navedeni v evidenci arhiva. Ta je, prosilec navaja, da je o tem prepričan, javna enako kot evidenca vstopov in izstopov v javne prostore. Prosilec vztraja, da je arhivsko gradivo javno dobro in da informacije, ki jih želi, spadajo pod tretjo točko 6. čl. ZDIJZ.
Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, dne 26. 1. 2012 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 10. 2. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 10. čl. ZInfP, o čemer je nastal zapisnik št. 090-16/201273 z dne 10. 2. 2012. Organ je Pooblaščencu predložil izpis iz programa SCOPE, iz katerega je razvidno, kdo so še ostale osebe, ki so vpogledovale v predmetno arhivsko gradivo (podatek o eni osebi je organ prosilcu posredoval oz. ga je potrdil, ker ni šlo za fizično osebo, ampak je bil vpogled zahtevan v imenu pravne osebe). Pooblaščenec je navedeni izpis prevzel v spis. Organ je obenem pojasnil, da je predmetni izpis edini dokument, iz katerega izhaja skupen seznam oseb, ki so dostopale do predmetnega arhivskega gradiva (»AS 1934, RSNZ SRS, 1918-2004 (Fond)).
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, v katerem se nanaša na dostop do podatkov o osebah, ki so vpogledovale v arhivsko gradivo »AS 1931, RSNZ SRS, 1360« in v delu glede posredovanja fotokopij pogodb za uporabo reprodukcij predmetnega arhivskega gradiva. Prosilec se pritožuje glede dostopa do podatkov oseb, ki so vpogledovale v predmetno arhivsko gradivo, zato je Pooblaščenec preizkusil izpodbijano odločbo v tem delu.
Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo po 3. tč. prvega dostavka 6. čl. ZDIJZ. Ta kot izjemo določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1).
Pooblaščenec je z vpogledom v izpis iz programa SCOPE, ki ga je prejel od organa na ogledu in camera, ugotovil, da iz njega izhaja, kdo sta še ostali dve osebi, ki sta vpogledovali v predmetno arhivsko gradivo (podatek o eni osebi je organ prosilcu posredoval oz. ga je potrdil, ker ni šlo za fizično osebo, ampak je bil vpogled zahtevan v imenu pravne osebe - medija). Ob tem je Pooblaščenec ugotovil, da iz predmetnega izpisa izhaja, da gre za dve fizični osebi, poleg imena in priimka pa seznam vsebuje tudi naslov njunih prebivališč. Zahtevani podatki tako po ugotovitvi Pooblaščenca nedvomno predstavljajo osebne podatke, saj sta na njihovi podlagi posameznika točno določena.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka. Povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. Tako v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ niso varovani osebni podatki, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
V konkretnem primeru po ugotovitvi Pooblaščenca niso podani pogoji za uporabo navedene določbe, saj posameznika, ki sta vpogledovala v predmetno arhivsko gradivo, nista niti javna uslužbenca niti javna funkcionarja (zato se vprašanje, ali je vpogled povezan z opravljanjem javne funkcije v konkretnem primeru sploh ne postavlja), prav tako pa ne gre za podatke o porabi javnih sredstev. Tako ni mogoče slediti pritožbenih navedbam prosilca, da gre za primer iz prve alineje tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ in zato ne gre za varovane osebne podatke. Dejstvo, da je arhivsko gradivo javno dobro in da je pod pogoji, ki jih določa ZVDAGA v 63. členu, dostopno vsakomur, pa ne pomeni, da podatki posameznikov, ki so vpogledovali v predmetno gradivo, niso varovani. Za razkritje teh podatkov javnosti Pooblaščenec namreč ni našel pravne podlage (da gre za javne podatke ne določa noben zakon, prav tako pa ni podana osebna privolitev posameznikov za razkritje).
Pooblaščenec je tako v postopku ugotovil, da je organ pravilno zaključil, da so zahtevani osebni podatki varovani, zato gre za izjemo po 3 tč. prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ. V skladu s tem je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
V postopku odločanja o pritožbi posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka