Prosilec - Državni zbor
+ -Številka: 090-157/2010/35
Kategorije: Tajni podatki, Osebni podatek, Test interesa javnosti
ODLOČBA:
Številka: 090-157/2010/35
Datum: 27. 1. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, dalje ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 51/2006-UPB2 in 117/2006 – ZDavP2, dalje ZDIJZ) in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, (Ur.l. RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008 in 8/2010, dalje ZUP), o pritožbi (dalje prosilec) zoper odločbi Državnega zbora Republike Slovenije, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana (dalje organ) št. 010-01/05-15/28 z dne 29.1.2009, ki se nanaša na prosilca ter zoper odločbo istega organa št. 010-01/10-39/7 z dne 23.7.2010 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in zahteve za umik stopnje tajnosti izdaja naslednjo
DELNO ODLOČBO:
1. Organ je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni prosilcu izročiti fotokopije naslednjih dokumentov:
- Vmesno poročilo o poteku preiskave Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (štev.: 213-05/20-1/47, datum 17.5.2000), skupaj z umikom stopnje tajnosti z dne 26.5.2011 št.: 213-05/90-1/47.
- Poročilo o ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije (štev.:213-05/20-1/47, datum 14.12.1999), skupaj z umikom stopnje tajnosti z dne 26.5.2011 št.: 213-05/90-1/47.
- Zapisnike z magnetogrami sej Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču, ki ji je predsedoval Zoran Madon (1. do 18. seje), skupaj z umiki stopnje tajnosti za 3., 4., 5., 6., 7. in 14. sejo, pri čemer je dolžan iz vseh zapisnikov in magnetogramov izbrisati naslednje podatke o zaslišanih pričah: ime in priimek očeta, poklic, izobrazba, naslov, starost oziroma datum rojstva, kraj rojstva;
- Magnetogram zaprtega dela 12. seje Državnega zbora Republike Slovenije (29.10.1993) skupaj z umikom stopnje tajnosti z dne 12. 4. 2010,
- Zapisnike z magnetogrami sej Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica, ki ji je predsedoval Rudolf Moge (1. do 16. seje), skupaj z umiki stopnje tajnosti za vseh 16 sej, pri čemer je dolžan iz vseh zapisnikov in magnetogramov izbrisati naslednje podatke o zaslišanih pričah: ime in priimek očeta, poklic, izobrazba, naslov, starost oziroma datum rojstva, kraj rojstva;
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Pooblaščenec je z delnimi odločbami št. 090-32/20009/5 z dne 19.6.2009, št. 090/32-2009/18 z dne 24.112009/18, št. 090-157/2010/17 z dne 22.11.2010, št. 090-157/2010/20 z dne 11. 3. 2011, št. 090-157/2010/21 z dne 31. 3.2011 in št. 090-157/2010/23 z dne 20. 5. 2011 delno odločil o pritožbi prosilca z dne 3.2.2009 (dopolnjena dne 13.2.2009), s sklepom št. 090-32/2009/39 in 090-157/2010/9 z dne 21.10.2010 pa združil postopek o navedeni pritožbi s postopkom o pritožbi istega prosilca z dne 7.8.2010, v kateri je prosilec zahteval tudi umik stopnje tajnosti iz dokumentov, ki so označeni s katero od stopenj tajnosti.
Kot je Pooblaščenec pojasnil že v prejšnjih delnih odločbah, ZUP v 219. členu določa, da lahko pristojni organ v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. Če so zahtevki med seboj tako povezani, da ni možna njihova ločitev, delne odločbe organ ne sme izdati. Primernost (ali t.i. "zrelost") za odločitev pomeni, da je popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje. Ker bi s čakanjem na ugotavljanje in dokazovanje dejstev v zvezi z drugimi zahtevki stranki preložili trenutek uveljavitve njene pravice ali izpolnjevanja obveznosti (pravica ali obveznost bi postali izvršljivi kasneje), se v takih primerih izda delna odločba. Delna odločba se torej izda vselej, kadar je to mogoče glede na prej navedene tri pogoje. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost. Delni odločbi sledi dopolnilna odločba, lahko pa je v posamezni zadevi izdanih več delnih in končna dopolnilna odločba, pri čemer so vsaka zase samostojne glede nastopa pravnih učinkov.
Predmet odločanja v tej delni odločbi je naslednja dokumentacija, ki jo je organ posredoval Pooblaščencu dne 23. 11. 2011:
- Zapisniki z magnetogrami sej Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču (1. do 18. seje),
- Magnetogram zaprtega dela 12. seje Državnega zbora Republike Slovenije (29.10.1993),
- Zapisniki z magnetogrami sej Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (1. do 16. seje),
- Vmesno poročilo o poteku preiskave Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (štev.: 213-05/20-1/47, datum 17.5.2000) in Poročilo o ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije (štev.:213-05/20-1/47, datum 14.12.1999).
Pooblaščenec je ugotovil, da so pri vseh dokumentih, ki so bili označeni s stopnjo tajnosti, priloženi preklici stopnje tajnosti.
1. Izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja
Glede vseh v 1. točki izreka te odločbe navedenih dokumentov, je Pooblaščenec nadalje presojal, ali gre v konkretnih primerih za prosto dostopne informacije javnega značaja, ali pa so morebiti podane katere izmed izjem, zaradi katerih se dostop do informacije javnega značaja lahko zavrne.
1.1 Tajni podatki
Pooblaščenec se je v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem ali je podana izjema iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni.
Navedena izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP) in pozna 4 stopnje varovanja: STROGO TAJNO, TAJNO, ZAUPNO in INTERNO. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako. S strogim načinom določanja podatkov za tajne se namreč preprečuje zloraba instituta tajnosti podatka za prikrivanje različnih nepravilnosti in nezakonitosti v organih.
Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni in formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).
Glede presoje formalnih kriterijev Pooblaščenec ugotavlja, da so bili določeni zahtevani dokumenti, ki so predmet presoje, označeni s stopnjo tajnosti TAJNO, ZAUPNO in STROGO ZAUPNO, in sicer:
- Zapisniki z magnetogrami 3., 4., 5., 6., 7. in 14. seja Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču, ki ji je predsedoval Zoran Madon,
- Magnetogram zaprtega dela 12. seje Državnega zbora Republike Slovenije (29.10.1993),
- Zapisniki z magnetogrami od 1. do 16. seje Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica, ki ji je predsedoval Rudolf Moge,
- Vmesno poročilo o poteku preiskave Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (štev.: 213-05/20-1/47, datum 17.5.2000) in Poročilo o ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije (štev.:213-05/20-1/47, datum 14.12.1999).
V 15. členu ZTP je določeno, da mora pooblaščena oseba tajnost podatka preklicati, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni s tem zakonom. O preklicu mora pisno obvestiti vse, ki so tajni podatek prejeli ali imajo dostop do njega. Obrazložitev preklica tajnosti podatka mora biti pisna. Pooblaščene osebe so:
1. predstojnik organa;
2. izvoljeni ali imenovani funkcionarji organa, ki so za določanje in posredovanje tajnih podatkov pooblaščeni z zakonom oziroma s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali jih je za to pisno pooblastil predstojnik in
3. osebe, zaposlene v organu, ki jih je za to pisno pooblastil predstojnik tega organa.
Dne 26. 5. 2011 je predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar z dokumentom številka: 213-05/90-1/47 umaknil stopnjo tajnosti iz Vmesnega poročila o poteku preiskave Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica (štev.: 213-05/20-1/47, datum 17.5.2000) in Poročila o ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije (štev.:213-05/20-1/47, datum 14.12.1999). Dne 12. 4. 2011 je predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar z dokumenti številka: 0610-12/93-3, 4, 5. 6, 7. in 14. umaknil stopnjo tajnosti iz Zapisnikov z magnetogrami 3., 4., 5., 6., 7. in 14. seja Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču, ki ji je predsedoval Zoran Madon in z dokumentom št. 06000-00/92-12 (DZ-12) umaknil stopnjo tajnosti iz Magnetograma zaprtega dela 12. seje Državnega zbora Republike Slovenije (29.10.1993). Dne 26. 5. 2011 je predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar z dokumenti številka: 0610-12/99-1do 16 umaknil stopnjo tajnosti iz Zapisnikov z magnetogrami od 1. do 16. seje Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica, ki ji je predsedoval Rudolf Moge.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da pri zahtevanih dokumentih ni podana izjema iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki varuje podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni, saj je pooblaščena oseba organa z umiki stopnje tajnosti ocenila, da niso več podani razlogi, na podlagi katerih bi razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi.
1.2 Osebni podatki kot izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Za presojo dopustnosti razkritja osebnega podatka je potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Pri tem je treba opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa 5. točka 6. člena ZVOP-1. Obdelava osebnih podatkov glede na določilo tretje točke 6. člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo 5. točke 6. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
Pooblaščenec mora tako v tem pritožbenem postopku ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke in ali je za razkritje teh podatkov podana pravna podlaga.
1.2.1 Osebni podatki, katerih razkritje je dopustno
Pooblaščenec je primarno presojal, kateri izmed osebnih podatkov ne sodijo med varovane osebne podatke v skladu s 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Tako je v skladu z ZDIJZ, s sodno prakso in prakso Pooblaščenca, presodil, da niso varovani naslednji podatki:
Podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca:
ZDIJZ v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet presoje informacije, ki so nastale v okviru dela preiskovalne komisije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica. Pooblaščenec je tako presodil, da v primerih, ko je v dokumentu ob navedbi imena in priimka navedena tudi funkcija posameznika oziroma navedba, da gre za javnega uslužbenca (oziroma (višjega) upravnega delavca ali strokovno tehničnega delavca po zakonodaji, ki je veljala v času nastanka dokumentov) ali funkcionarja ter eventualno tudi/ali podpisa posameznika oziroma tudi morebitnih drugih podatkov (npr. naziv delovnega mesta ipd.), in je mogoče s povezovanjem vseh navedenih dejavnikov osebo identificirati brez večjega napora (npr. navedbe minister za notranje zadeve, minister za obrambo, svetovalec vlade v Ministrstvu za obrambo in podobno), ne gre za varovane podatke v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, temveč za situacijo, ko je treba uporabiti izjemo od izjem iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter dovoliti dostop do informacij javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
V konkretnem primeru gre namreč za dokumente, ki nedvomno vsebujejo osebne podatke (višjih) upravnih delavcev, strokovno tehničnih delavcev in funkcionarjev, ki so imeli to lastnost v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, saj sta bili preiskavi zadolženi prav za ugotavljanje vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in orožjem v skladišču Ložnica.
Ob skrbnem pregledu vseh zahtevanih dokumentov, o katerih se odloča s to odločbo, je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo navedbe imen in priimkov ter tudi funkcij oziroma nazivov delavcev v državnih organih (v nadaljevanju uporabljamo izraz javni uslužbenec tudi za delavce v državnih organih po ZDDO) oziroma za osebne podatke funkcionarja, ki opravlja javno funkcijo, kar pomeni, da ne gre za varovane osebne podatke v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ.
1.2.2 Osebni podatki, katerih razkritje ni dopustno
Pooblaščenec nadalje poudarja, da v kolikor iz vsebine dokumenta ni razvidno, da gre za osebne podatke povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (pa čeprav je morda to bil), gre za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Enako velja v primerih, ko so v dokumentih, ki so predmet presoje, imenovane osebe, ki niso javni uslužbenci ali funkcionarji, kar pomeni, da podlaga za obdelavo njihovih osebnih podatkov ne more biti 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Poleg tega so v dokumentih, ki so predet presoje, poleg imena in priimka posameznika, navedeni tudi drugi osebni podatki, ki so jih posamezniki navajali v okviru zaslišanja kot priče: ime in priimek očeta, poklic, izobrazba, naslov, starost oziroma datum rojstva, kraj rojstva. Ti podatki sodijo med varovane osebne podatke in predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.
2. Test interesa javnosti
Glede na ugotovitev Pooblaščenca, da so v zahtevanih dokumentih z imenom in priimkom imenovane osebe, ki niso javni uslužbenci oziroma ni neposredno navedena funkcija, ki naj bi jo imenovana oseba opravljala kot javni uslužbenec ali funkcionar, so pa navedeni v povezavi z drugimi informacijami, na podlagi katerih je posameznike mogoče določiti oziroma individualizirati in gre torej za varovane osebne podatke, je Pooblaščenec ugotavljal, ali so podane okoliščine zaradi katerih je interes javnosti za razkritje navedenih informacij močnejši od javnega interesa oziroma interesa drugih oseb za omejitev dostopa do omenjenih informacij.
Test interesa javnosti v svojem bistvu pomeni test tehtanja. Pri uporabi tega testa je treba odločiti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z zapiranjem informacije, pri tem pa se je potrebno zavedati, da je test javnega interesa izjema od izjem, ki se mora uporabljati premišljeno in le takrat, kadar se z njegovo pomočjo odkrivajo dejstva, ki pripomorejo k razumevanju tistega, kar je posebnega pomena za širšo javnost. Ta test namreč odpira širok manevrski prostor za razkrivanje informacij, ki bi sicer, glede na zakonsko določene izjeme, morale ostati zaprte. Zato je potrebno razlikovati med informacijami, katerih razkritje je v interesu javnosti, ter informacijami, ki so za javnost zgolj zanimive. Javni interes za razkritje je tako močan vedno, ko gre za situacije, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost, odločitve, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Nekaj, kar je v javnem interesu, je nedvomno tisto, kar služi interesom javnosti.
V tej zadevi je prišla še posebej do izraza funkcija nadzora nad porabo javnih sredstev in zakonitostjo dela javnih uslužbencev, saj je celotna dokumentacija vezana na delo preiskovalnih komisij, ki sta ugotavljali njihovo odgovornost in vpletenost v t.i. »afero z orožjem«. Že obstoj in delo omenjenih komisij kaže, da je šlo in še vedno gre za pomembno družbeno vprašanje, glede katerega obstaja močan družbeni konsenz o tem, da je treba navedbe o nepravilnostih razjasniti, zato javnost utemeljeno pričakuje pojasnila, ki so celostna in razkrivajo celotno dogajanje. Interes javnosti v takem primeru je torej v tem, da se okoliščine zadeve transparentno razjasnijo. K temu pa gotovo lahko bistveno pripomore prav dostop do dokumentov, ki vsebujejo informacije, iz katerih si lahko javnost ustvari jasno sliko o tem, kaj se je v spornih primerih dogajalo. Pooblaščenec v tem primeru ne vidi škode, ki bi lahko nastala z objavo vseh v tej odločbi navedenih dokumentov, na način kot je določeno v izreku te odločbe. Prav objava zahtevanih informacij na način, da so dostopne z imeni in priimki vseh oseb, pripomore k večjemu razumevanju okoliščin in posledic takratnih odločitev nosilcev javnih funkcij in nekaterih od zaposlenih v javnem sektorju, kakor tudi drugih oseb, ki so bile v omenjene dogodke vpletene. Gre za dogodke izpred dvajsetih let, ki tudi po poteku časa, še vedno puščajo ljudi v dvomu, saj na določena vprašanja v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri ravnanju z javnimi sredstvi ter potencialno porabo javnih sredstev in morebitnimi nezakonitimi ravnanji javnih uslužbencev, ni bilo nikoli dokončno odgovorjeno.
Zakon o parlamentarni preiskavi (Ur.l. RS, št. 63/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZPPre) v 1. členu določa, da se parlamentarna preiskava v zadevah javnega pomena opravi, da se ugotovi in oceni dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Tudi iz citirane določbe ZPPre je mogoče sklepati, da je šlo v konkretnem primeru za zadevo, ki je bila izrednega pomena za javnost in torej obstaja velik interes javnosti, da je o delu in izsledkih parlamentarnih preiskav seznanjena
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je bila zadeva, na katero se nanašajo zahtevani dokumenti, izrednega pomena za slovensko državo in njene državljane in da ima javnost zato pravico izvedeti, kakšni podatki se v teh dokumentih nahajajo na način, da so dostopni z vsemi imeni in priimki oseb, ne glede na njihov status v smislu, da bi moralo iz vsebine informacije izrecno izhajati, da gre za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Potrebno je poudariti tudi, da so bili osebni podatki velike večine posameznikov, ki se v teh dokumentih pojavljajo, javnosti preko medijev in javnih razprav že razkriti. Glede na potek časa pri uporabi testa interesa javnosti tudi ni bilo dodatne ovire oziroma ni bilo mogoče izkazati nikakršne škode, ki bi lahko nastala pri izvedbi sodnega ali kakršnega koli drugega postopka.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je v tem konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten na način, ki izhaja iz izreka te odločbe. Po mnenju Pooblaščenca tak dostop ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v osebne podatke posameznikov. Pooblaščenec zato ne vidi razloga za prikritje teh podatkov pred javnostjo, ravno nasprotno, izkazan je močan interes javnosti, ki je močnejši od pravice do varstva osebnih podatkov posameznikov.
Prekriti pa je treba vse ostale osebne podatke posameznikov: ime in priimek očeta, poklic, izobrazba, naslov, starost oziroma datum rojstva, kraj rojstva, saj javni interes za njihovo razkritje ni podan. V tem delu gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja.
Druge izjeme po prvem odstavku 6. čl. ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so podane druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane.
3. Institut delnega dostopa
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v nekaterih od zahtevanih dokumentov, (glej točko 1.2.1 obrazložitve te odločbe), je Pooblaščenec presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop.
Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da dolžan institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami; Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Uredba v 16. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; prekriti, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Informacije pa iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec torej ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke.
4. Sklepno
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam, s to odločbo, delno rešil zadevo. Pritožbi prosilca je ugodil in izpodbijano odločbo odpravil, saj je ugotovil, da je organ v postopku na prvi stopnji nepopolno ter zmotno ugotovil dejstva (ter zato posledično napačno uporabil materialno pravo) in storil tudi nekatere bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je tako dopolnil postopek in odpravil omenjene pomanjkljivosti ter sam odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Organ je dolžan prosilcu najkasneje v 31 (enaintridesetih) dneh po prejemu te odločbe posredovati fotokopije vseh v tej odločbi navedenih dokumentov, in sicer na način, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to delno odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje priporočeno po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka