Prosilec - Upravna enota Trbovlje
+ -Številka: 090-289/2011/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK
Pooblaščenec je ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval skenirane odločbe o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdane v letih 2006-2011. Organ je sicer zahtevane dokumente prosilcu posredoval, vendar je na njih po oceni Pooblaščenca, na njih prekril preveč podatkov. Pooblaščenec je ugotovil, da podatki, ki se nanašajo na nepremičnino (npr. parcelna številka), niso varovani osebni podatki, zato jih organ prosilcu mora posredovati, v dokumentih pa mora organ prekriti vse preostale osebne podatke, ki pa so varovani.
ODLOČBA
Številka: 090-289/2011/2
Datum: 18. 1. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Upravne enote Trbovlje, Mestni trg 4, Trbovlje (v nadaljevanju organ) št. 090-12/2011-4 z dne 15. 11. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 30. 11. 2011 in dopolnjeni dne 2. 12. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba št. 090-12/2011-4 z dne 15. 11. 2011 odpravi.
2. 1. Organ mora prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati skenirane naslednje dokumente:
- odločba št. 4550-7/96, z dne 31. 3. 2006,
- dopolnilna odločba št. 455-2/2002, z dne 30. 1. 2006,
- dopolnilna odločba št. 4550-1/96, z dne 14. 6. 2006,
- sklep št. 4550-1/96, z dne 23. 6. 2006,
- potrdilo o pravnomočnosti št. 4550-1/96, z dne 8. 8. 2006,
- dopolnilna odločba št. 4550-3/97, z dne 14. 8. 2006,
- dopolnilna odločba št. 4550-28/96, z dne 16. 5. 2007,
- potrdilo št. 4550-28/96 z dne 28. 7. 2008,
- odločba št. 4550-4/96, z dne 19. 5. 2008,
- dopolnilna odločba št. 4550-12/96, z dne 14. 8. 2008,
- odločba št. 4550-112/96-2, z dne 12. 12. 2006,
- dopolnilna odločba št. 4550-112/96, z dne 8. 3. 2006.
2. 2. Organ mora pri dokumentih, navedenih v točki 2. 1. tega izreka, delni dostop izvršiti na način, da na vseh dokumentnih prekrije v njih vsebovane varovane osebne podatke, in sicer: imena, priimke, podatke o prebivališču, podatke o državljanstvu, datume rojstva ter datume smrti fizičnih oseb, t.j. oseb, ki v odločbah niso omenjene v povezavi s svojim poklicnim delovanjem (javni uslužbenci, odvetniki, izvedenci).
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilec je dne 29. 9. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je od organa zahteval skenirane odločbe o denacionalizaciji (z žigom pravnomočnosti), izdane od 1. 1. 2006 do 1. 1. 2011.
Organ je dne 15. 11. 2011 izdal odločbo št. 090-12/2011-4, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. Organ je prosilcu zavrnil dostop v delih dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ker ti predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v izreku odločbe natančno navedel dokumente, ki se posredujejo prosilcu in podatke, ki se iz navedenih dokumentov izbrišejo. V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da ocenjuje, da podatki o imenih, priimkih, naslovih, podatkih o državljanstvu, datumih rojstva ter datumih smrti fizičnih oseb, omenjenih v dokumentih, predstavljajo osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Prav tako je organ v obrazložitvi odločbe navedel, da osebne podatke predstavljajo tudi številke parcel v povezavi s katastrsko občino oziroma številko zemljiškoknjižnega vložka, saj je s pomočjo številk parcel preko podatkov iz registrov na enostaven način mogoče priti do konkretne fizične osebe, kot je npr. aktualni lastnik nepremičnine. Zaradi omenjenih razlogov parcelna in vložna številka ter naslov po ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Podatke, za katere je organ ocenil, da predstavljajo varovane osebne podatke, je organ na podlagi 7. člena ZDIJZ izločil iz zahtevanih dokumentov. Preostalih podatkov organ ni brisal, saj je ocenil, da so javno dostopni.
Prosilec je dne 30. 11. 2011 pri organu zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je prosil, da organ dokumente popravi tako, da ne bo izbrisanih parcelnih številk in katastrskih občin. V kolikor organ dokumentov ne popravi, naj dopis šteje kot pritožbo. Po pozivu organa je prosilec svojo pritožbo dopolnil dne 2. 12. 2011.
Organ je pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil Pooblaščencu v reševanje, ki jo je prejel dne 14. 12. 2011. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prosilčeve pritožbe izhaja, da se pritožuje le zoper zavrnitev dostopa do podatkov o parcelnih številkah in katastrskih občinah, zato je Pooblaščenec delni dostop do denacionalizacijskih odločb, kot ga je na zahtevanih dokumentih izvedel organ, presojal le v tem delu.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da informacije, ki jih zahteva prosilec, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki in da organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu.
3. Osebni podatki kot izjema od prostega dostopa
Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi dostopa do določenih kategorij podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Vsak osebni podatek nima hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Organ je v izpodbijani odločbi ocenil, da podatki o imenih, priimkih, naslovih, podatkih o državljanstvu, datumih rojstva ter datumih smrti fizičnih oseb, omenjenih v dokumentih, predstavljajo varovane osebne podatke. Nadalje je organ ocenil tudi, da parcelna in vložna številka nepremičnine ter naslov, predstavljajo varovane osebne podatke, ker je s pomočjo teh podatkov, preko podatkov iz registrov prostorskih podatkov na enostaven način mogoče priti do konkretne fizične osebe, kot je npr. aktualni lastnik nepremičnine.
Preostale podatke, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih (npr. podatki o sodnih izvedencih, cenilcih, tolmačih, odvetnikih, javnih uslužbencih, višine odškodnin, podatki o pravnih osebah…) je organ pravilno ocenil kot javno dostopne, ker ne gre za varovane osebne podatke niti za poslovne skrivnosti (pri tem je potrebno omeniti, da je organ v postopek pravilno pozval tudi stranskega udeleženca, ki pa se na poziv organa ni odzval) oziroma gre za podatke, ki predstavljajo porabo javnih sredstev.
Podobno stališče glede dostopnosti podatkov v denacionalizacijskih odločbah je Pooblaščenec zavzel že v svoji odločbi št. 090-218/2011/2, izdani dne 23. 11. 2011. Je pa Pooblaščenec, drugače kot v konkretnem primeru prvostopenjski organ, zavzel stališče, da podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino (parcelna številka, katastrska občina, velikost parcele..), niso varovani osebni podatki. Res je, da je mogoče na podlagi teh podatkov preko podatkov, objavljenih v javnih knjigah, identificirati lastnika posameznih parcel, vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da dostop do osebnih podatkov iz zemljiške knjige, ne pomeni neustavnega, nezakonitega ali neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, ki sta varovana z ZVOP-1. Zemljiška knjiga je namreč javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo, določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z ZVOP-1. Zaradi varstva zasebnosti pa v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi oziroma ni mogoče pridobiti podatkov o vseh zemljiških parcelah, ki jih ima v lasti določen posameznik.
Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da podatki o parcelnih številkah nepremičnin in katastrskih občinah (na ta del se nanaša prosilčeva pritožba) v denacionalizacijskih odločbah, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov in s tem izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec pa je po natančnem pregledu dokumentov, ki so bili posredovani prosilcu, ugotovil, da organ podatkov o katastrskih občinah iz dokumentov ni brisal. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ podatke o katastrskih občinah opredelil kot varovane osebne podatke (oziroma jih je kot take opredelil le v povezavi z drugimi podatki, kot je parcelna številka), zato se prosilčevi pritožbi lahko ugodi le v delu, ki se nanaša na parcelne številke nepremičnin. V tem delu je namreč organ pri posredovanju zahtevane dokumentacije napačno uporabil institut delnega dostopa s tem, ko je prekril tudi podatke, ki ne predstavljajo t.i. varovanih osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, t.j. podatke o parcelnih številkah nepremičnin.
4. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi, in sicer v delu, ki se nanaša na parcelne številke nepremičnin, ne pa tudi v delu pritožbe, ki se nanaša na katastrske občine, saj podatkov o katastrskih občinah prvostopenjski organ ni prekrival. Pooblaščenec je, na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan omogočiti dostop do zahtevanih denacionalizacijskih odločb, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka