Marjana Hanc, novinarka Dela - Elektro Gorenjska
+ -Številka: 090-11/2012/8
Kategorije: Ali je organ zavezanec
POVZETEK
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilke, ki je od organa zahtevala odgovore na vprašanja glede sklenjene sodne poravnave. Pooblaščenec je ugotovil, da se sodni postopki, ki so podlaga zahtevanemu dokumentu (sodni poravnavi) ne nanašajo na izvajanje javne službe, ki jo opravlja organ, to je dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Gre namreč za informacije, ki se nanašajo na področje prodaje električne energije, kar pa organ izvaja kot tržno dejavnost. Pooblaščenec je zaključil, da dokument, iz katerega izhajajo odgovori na prosilkina vprašanja, ne predstavlja informacije javnega značaja, saj ne sodi v delovno področje organa, v katerem bi bil organ zavezan za posredovanje informacij v skladu z ZDIJZ.
ODLOČBA
Datum: 090-11/2012/8
Številka: 30. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/06-UPB1, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZMed), 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Marjane Hanc, Delo d.d., Dunajska 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper zavrnilni odgovor Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju organ), z dne 12. 1. 2012 v zadevi odobritve dostopa do informacij za medije naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 11. 1. 2012 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo, v kateri je zapisala, da bi rada preverila informacijo, po kateri je … odkupil terjatve, ki jih je do organa imela Stanovanjska zadruga Gorenjske. Prosilko zanima, kdaj jih je odkupil (datum), koliko je bilo teh terjatev in ali je res, da si je pri tem izboril visok popust.
Dne 12. 1. 2012 je organ prosilki posredoval dopis, v katerem je organ navedel, da v skladu z določili sodne poravnave med Elektrom Gorenjska, d.d. in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske potrjujejo informacijo, da je gospod … vstopil v položaj upnika namesto dotedanjega upnika Elektro Gorenjska d.d.. Podrobnosti vsebine sodne poravnave pa organ zaradi zaupnosti ni razkril.
Pooblaščenec je dne 17. 1. 2012 prejel pritožbo prosilke, v kateri je prosilka zapisala, da ima težave pri pridobivanju podatkov od organa, od katerega je … odkupil vse terjatve Stanovanjske zadruge Gorenjske. Prosilka je dne 19. 1. 2012 Pooblaščencu posredovala še dopolnitev pritožbe, v kateri je navedla, da dojema odgovor organa kot pomanjkljiv in ne takšen, kot ga je pričakovala.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom z dne 19. 1. 2012 in dopolnitvijo dopisa z dne 10. 2. 2012 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 20. 2. 2012 od organa prejel odstopljeno pritožbo, skupaj z dokumentacijo, ki je relevantna za rešitev zadeve. Pooblaščenec je dne 5. 3. 2012 organu posredoval dopis, v katerem je od organa zahteval dodatna pojasnila v tej zadevi, pri čemer je Pooblaščenec prejel odgovor organa dne 9. 3. 2012.
Pritožba ni utemeljena.
1. Preizkus pritožbe s strani pritožbenega organa
Prosilka je zahtevala od organa informacije kot medij, zato se je Pooblaščenec primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta. To pomeni, da Pooblaščenec v pritožbenem postopku ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi organ moral posredovati, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja. Pritožbeni postopek po ZMed zato ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 45. členu ZMed, temveč le do informacij javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred Pooblaščencem omejen, in sicer na naslednji fazi:
- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in
- na vsebinski preizkus, ali gre za informacijo javnega značaja, ki je bodisi prosto dostopna bodisi predmet izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru se za zavrnilno odločbo šteje odgovor organa z dne 12. 1. 2012, v katerem je organ delno sicer odgovoril na prosilkina vprašanja, podrobnosti vsebine sodne poravnave, na katero so se prosilkina vprašanja nanašala, pa organ zaradi zaupnosti ni razkril.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da ni dvoma, da celoten odgovor na prosilkina vprašanja izhaja iz konkretnega dokumenta, to je omenjene sodne poravnave, kar izhaja že iz odgovora organa prosilki (da podrobnosti sodne poravnave ne bo razkril), prav tako pa je organ za namene izvedbe pritožbenega postopka ta dokument Pooblaščencu tudi posredoval. Navedeno pomeni, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje v pritožbenem postopku, torej, da odgovori na prosilkina vprašanja izhajajo iz konkretnega dokumenta.
2. Ali gre v konkretnem primeru za informacijo javnega značaja?
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker organ z dokumentom v materializirani obliki, ki je predmet prosilkine zahteve, nedvomno razpolaga, sta drugi in tretji kriterij v konkretnem primeru izpolnjena. Vprašanje pa je, ali je izpolnjen tudi kriterij, da informacija izvira iz delovnega področja organa, torej, da je zahtevana informacija nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog organa. Organ mora namreč informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je tak pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti.
3. Organ kot zavezanec po ZDIJZ
Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu, za vse skupine zavezancev pa uporablja generičen pojem »organ«.
Na tem mestu potrebno izpostaviti tudi stališče, da so izvajalci javnih služb zavezani za dostop do informacij javnega značaja v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javne službe oziroma dejavnosti, ki na izvajanje javne službe kakor koli vplivajo (javnopravno delovanje). Za izvajalce javnih služb je namreč značilno, da lahko opravljajo tudi zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih niso zavezani za posredovanje informacij javnega značaja zato, ker v tržni sferi podvrženem delu dejavnosti informacije javnega značaja pojmovno ne morejo nastati. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Tržna dejavnost, četudi jo opravlja subjekt, ki obenem izvaja tudi javno službo, pa je izvzeta iz namena ZDIJZ, da zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
Področje električne energije ureja Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju EZ), ki v 3. členu določa, da se s tem zakonom zagotavlja konkurenčnost na trgu energije po načelih nepristranskosti in preglednosti, upoštevaje varstvo potrošnikov in izvajanje učinkovitega nadzora nad oskrbo z energijo. V 7. in nadaljnjih členih EZ so določeni pogoji za izdajo licence, prenehanje veljavnosti, odvzem licence ter dejstvo, da register izdanih licenc vodi Agencija za energijo. Z vpogledom v register izdanih licenc, ki jih vodi Agencija za energijo, je Pooblaščenec ugotovil, da so bile organu izdane licence za opravljanje naslednjih dejavnosti:
- proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW,
- dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije,
- distribucija toplote za daljinsko ogrevanje,
- dobava, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo,
- dobava, trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z zemeljskim plinom.
Iz 19. člena EZ nadalje izhaja, da če zakon ne določa drugače, se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, v kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije. 20. člen EZ pri tem določa, da so obvezne republiške gospodarske javne službe po tem zakonu naslednje:
- dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja,
- dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja,
- dobava električne energije tarifnim odjemalcem in
- organiziranje trga z električno energijo.
Organizacijo in način izvajanja teh gospodarskih javnih služb uredi vlada v skladu z EZ in z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Iz zgoraj navedenih licenc, ki so bile izdane organu, torej izhaja, da je organ pridobil tudi licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, ki se po EZ opravlja kot gospodarska javna služba. V tem delu je torej organ zavezan postopati po določbah ZDIJZ, v preostalem delu pa organ opravlja tržne dejavnosti. Informacije, ki v okviru teh tržnih dejavnosti nastanejo, pa ne sodijo v okvir, ki ga pokriva ZDIJZ.
Pooblaščenec je nadalje pri organu preveril, ali se sodni postopki, ki so podlaga zahtevani sodni poravnavi, nanašajo na izvajanje javne službe, ki jo opravlja organ, to je dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Pri tem je organ Pooblaščencu izrecno pojasnil, da se pravna podlaga v vseh (izvršilnih) sodnih postopkih, ki so podlaga zahtevani sodni poravnavi, ne nanaša na izvajanje javne službe, pač pa znesek, ki izhaja iz zahtevane sodne poravnave (in je pravzaprav tudi predmet prosilkine zahteve) predstavlja neplačane račune za električno energijo ter zamudne obresti neplačanih računov. Prodaja električne energije pa ne predstavlja dejavnosti gospodarske javne službe, pač pa se, kot izhaja iz prej navedenega 19. člena EZ, izvaja kot tržna dejavnost. Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da dokument, iz katerega izhajajo odgovori na prosilkina vprašanja (sodna poravnava), ne predstavlja informacije javnega značaja, saj ne sodi v delovno področje organa, v katerem bi bil organ zavezan za posredovanje informacij v skladu z ZDIJZ.
4. Zaključek
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno, po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka