Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, Zavod Turjak - Uradni list RS
+ -Številka: 090-8/2012/2
Kategorije: Ponovna uporaba
POVZETEK
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo objav javnih naročil, ki so brezplačno objavljene na Portalu javnih naročil, in sicer bi prosilec zahtevane podatke sam prevzemal iz spletne strani ter jih ponovno uporabil za pridobitne namene. Organ je prosilcu posredoval zgoščenko, kjer so zbrane vse objave, ki so nastale do dneva izdaje odločbe organa, v preostalem delu pa je prosilčevo zahtevo zavrnil. Pooblaščenec je ugodil prosilčevi pritožbi in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, saj je tekom postopka ugotovil, da organ ni upošteval specifične ureditve instituta ponovne uporabe v ZDIJZ. Organ predvsem ni upošteval, da gre pri prosilčevi zahtevi v bistvu za zahtevo po stalnem ažuriranju (4. odstavek 23. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja). Navedeno bo moral organ upoštevati v ponovljenem postopku, ob tem pa bo moral najti način prevzema informacij, ki bo takšni zahtevi zadostil.
ODLOČBA
Številka: 090-8/2012/2
Datum: 22. 2. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Inštituta za javno - zasebno partnerstvo, Zavod Turjak, Železnica 14, 1311 Turjak (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 3715/2011/1 z dne 4. 12. 2011, v zadevi odobritve ponovne uporabe informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Odločba organa št. 3715/2011/1 z dne 4. 12. 2011 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 3. 11. 2011 na organ naslovil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v kateri je kot informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti, navedel, da želi pridobiti vse objave javnih naročil, objavljene na Portalu javnih naročil (www.enarocanje.si), in sicer:
- Obvestilo o naročilu male vrednosti,
- Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
- Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku (NMV),
- Obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 61. členom Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJN-2),
- Obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu s 63. členom ZJN-2,
- Obvestilo o naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu z 62. členom Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 72/11-UPB3, v nadaljevanju ZJNVETPS),
- Obvestilo o oddaji naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi v skladu s 64. členom ZJNVETPS,
- Obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku - objave v skladu z 61. in 63. členom ZJN-2 ter 62. in 64. členom ZJNVETPS,
- Predhodno informativno obvestilo,
- Obvestilo o naročilu,
- Obvestilo o oddaji naročila,
- Periodično informativno obvestilo - gospodarske javne službe,
- Obvestilo o naročilu - gospodarske javne službe,
- Obvestilo o oddaji naročila - gospodarske javne službe,
- Kvalifikacijski sistem - gospodarske javne službe,
- Poenostavljeno obvestilo o naročilu po dinamičnem nakupovalnem sistemu,
- Koncesija za javne gradnje,
- Obvestilo o naročilu - naročila, ki jih bo oddal koncesionar,
- Obvestilo o projektnem natečaju,
- Rezultati projektnega natečaja,
- Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost.
Prosilec je v nadaljevanju zahteve zapisal, da bi vsebine zahtevanih objav prevzel sam v elektronski obliki s spletne strani www.enarocanje.si, kjer so brezplačno objavljene. Informacije želi prosilec ponovno uporabiti za pridobitni namen. Zahtevane informacije bodo s strani prosilca zbrane v imeniku, pregledno razvrščene, omogočeno pa bo iskanje po imeniku. Takšen imenik bo javno objavljen na spletni strani prosilca, z namenom informiranja javnosti in zagotavljanja lažjega dostopa do aktualnih objav na področju javnih naročil. Prosilec bo za uporabo iskalnika zaračunaval nadomestilo, namenjeno vzdrževanju strojne in programske opreme, razvoju, posodobitvam imenika ter pokritju ostalih stroškov, povezanih z zagotavljanjem podatkov.
Organ je dne 21. 11. 2011 izdal sklep, s katerim je prosilca pozval na dopolnitev zahteve, in sicer naj prosilec natančno, tudi časovno opredeli informacije, ki jih želi ponovno uporabiti (t.j. opredelitev časovnega obdobja, za katerega si želi pridobiti navedene informacije) ter na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevanih informacij.
Prosilec je dne 21. 11. 2011 organu posredoval dopis, v katerem je navedel, da opredelitve trajanja ponovne uporabe ZDIJZ ne zahteva. Prosilec zato svoje zahteve ni časovno omejeval, saj želi do informacij, navedenih v zahtevi za ponovno uporabo, dostopati časovno neomejeno dolgo. Glede na to, da je prosilec navedel, da bo informacije pridobival sam s Portala javnih naročil, se torej zahteva nanaša na vsakokratne podatke, javno in brezplačno objavljene na Portalu javnih naročil. Iz tega je mogoče sklepati, da je zahteva omejena na čas obstoja podatkov, čas delovanja Portala javnih naročil in dodatno na čas, v katerem bodo zahtevani podatki javno in brezplačno objavljeni na Portalu javnih naročil. Prosilec je ponovno navedel, da želi vsebino zahtevanih informacij sam prevzemati v elektronski obliki, saj so te vsebine dnevno javno in brezplačno objavljene na Portalu javnih naročil. Prosilec od organa torej ne zahteva, da mu informacije poda v elektronski obliki, temveč zgolj, da mu ponovno uporabo dovoli.
Organ je dne 4. 12. 2011 izdal odločbo št. 3715/2011/1, s katero je zahtevo prosilca deloma zavrnil. V 1. točko izreka je organ zapisal, da se prosilcu ne omogoči, da vsebino objav na Portalu javnih naročil prevzema sam v elektronski obliki s strani www.enarocanje.si, prav tako pa se zavrne ponovna uporaba informacij javnega značaja glede bodočih objav (t.j. objav v zvezi z javnimi naročili na Portalu javnih naročil, ki v trenutku odločanja o predmetni zadevi še ne obstajajo oz. organ z njimi ne razpolaga). V preostalem delu je organ zahtevi prosilca ugodil in vlagatelju na zgoščenki posredoval vse objave javnih naročil, objavljenih na Portalu javnih naročil, ki obstajajo od formalnega začetka uporabe portala za tovrstne objave, torej od dne 26. 6. 2007, pa do dneva odločanja o predmetni zadevi s strani organa, torej do dne 4. 12. 2011, s katerimi organ v trenutku izdaje odločbe razpolaga. V 3. točki izreka predmetne odločbe je organ določil pogoje, pod katerimi sme prosilec razpolagati z informacijami:
- pri vsaki ponovni uporabi posredovanih informacij mora vedno obvezno biti naveden vir podatkov, ki mora vedno obsegati naziv »javne informacije Slovenije« in naziv organa, torej »Republika Slovenija, Ministrstvo za finance«, kot vira posredovanih informacij javnega značaja ter »Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o., kot upravljavca s posredovanimi informacijami javnega značaja in Portala javnih naročil,
- ponovna uporaba posredovanih informacij ne bo na nikakršen način vplivala na odzivnost in funkcionalnost Portala javnih naročil,
- ponovna uporaba posredovanih informacij javnega značaja ne bo v nobenem primeru neposredno ali posredno omogočena ali prenesena s strani prosilca na drugo fizično oziroma pravno osebo, bodisi v neprofitne oziroma profitne namene in
- ponovna uporaba se ne bo izvajala v nasprotju z vsakokrat veljavnimi Splošnimi pogoji za uporabo Portala javnih naročil, pri čemer morajo biti tudi pogoji posredovanja teh informacij javnosti v smislu ponovne uporabe skladni za uporabo Portala javnih naročil.
V obrazložitvi odločbe je organ zapisal, da v skladu z določbo 17. člena ZDIJZ prosilcu ne more omogočiti, da bi vsebino objav sam v elektronski obliki prevzel iz spletne strani www.enarocanje.si, saj takšna možnost prevzema informacij z navedeno zakonsko določbo ni predvidena. Prav tako je organ zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na časovno opredelitev zahtevanih informacij, saj dostopanje do informacij ne more biti časovno neomejeno, ker organ lahko posreduje oziroma odloča o ponovni uporabi samo glede tistih informacij, ki obstajajo in s katerimi organ razpolaga v času odločanja v posamezni zadevi. To pa izključuje kakršnekoli bodoče, v trenutku odločanja še nenastale, informacija javnega značaja.
Organ je dne 28. 12. 2011 prejel pritožbo prosilca, v kateri je prosilec pojasnil, da je že pred časom vzpostavil spletno stran s seznamom in iskalnikom javnih naročil, ki je v določenem delu vseboval enake podatke o objavah javnih naročil, kot so objavljene na Portalu javnih naročil. Na podlagi zahteve organa, da prosilec iskalnik umakne, je prosilec to storil ter pri organu zahteval ponovno uporabo, ki pa mu je bila z odločbo formalno delno zavrnjena, dejansko pa je bila v delu, v katerem je prosilec zahteval ponovno uporabo, zavrnjena v celoti. Prosilec namreč določila ZDIJZ razume na način, da, ker je informacija posredovana v javnost s strani organa brezplačno, temu primerno prosilcu z objavo nastane pravica, da takšno informacijo takoj uporabi, pod pogojem, da plača ceno in spoštuje druge pogoje, ki mu jih predpiše organ. Ker želi prosilec navedene podatke objavljati ažurno, jih namerava, zaradi enostavnosti in dolgih rokov za pridobitev podatkov s strani organa zavezanca po ZDIJZ, s spletne strani pridobivati samostojno. S tem pa bi po mnenju organa, moral za ponovno uporabo podatkov, nastalih po datumu izdaje odločbe, pridobiti novo odločbo organa, kar pa ne more biti namen ZDIJZ. Prosilec je z zahtevo od organa zahteval zgolj dovoljenje in pogoje, pod katerimi lahko te objave pridobiva. Dejstvo je namreč, da vsaka objava takoj, ko postane sproducirana, postane informacija javnega značaja, prosilec pa ima že takrat pravico, da informacijo, ki je javno objavljena, tudi objavi. Predmet zahteve za ponovno uporabo so torej samo pogoji, pod katerimi se takšne informacije lahko uporabijo. Ni smiselno sprejeti stališča, po katerem bi se z nastankom vsake nove informacije, torej vsake nove objave javnega naročila, zahtevala ločena ponovna uporaba. Takšne primere ponovne uporabe informacij javnega značaja poznamo v praksi tudi pri drugih organih (npr. Poslovni register pri AJPES), kjer prosilci vsakodnevno dostopajo do sprotno osvežene baze podatkov in od organa za ponovno uporabo ne potrebujejo vsak dan znova novega dovoljenja, pogojev in cene za ponovno uporabo. Takšno stališče je po mnenju prosilca tudi edino smotrno, ob upoštevanju, da gre z objavo javnih naročil na lastnem iskalniku javnih naročil, predvsem za informiranje javnosti. Iskalnik namreč iz vsake posamezne objave javnega naročila, objavljenega na www.enarocanje.si, izlušči potrebne podatke ter jih razvrsti v pregledno kazalo. Iskalnik je v dosedanjem obdobju delovanja za uporabnike deloval brezplačno. Takšen je primarni cilj prosilca tudi za nadaljnje delovanje iskalnika, vendar je zaradi pokritja osnovnih stroškov vzdrževanja iskalnika, kljub temu zaprosil za dovoljenje za ponovno uporabo informacij javnega značaja v pridobitne namene. Prosilec je tudi navedel, da bo informacije pridobival sam v elektronski obliki s spletne strani www.enarocanje.si. V okviru tega je prosilec že izdelal bralnik objav, t.j. preprosta spletna aplikacija, ki deluje v brskalniku in enako kot fizični uporabnik brskalnika, samodejno prebere objavo in si jo kopira v svojo bazo podatkov. Med navedeno aplikacijo in obiskovalcem z vidika uporabe ni nobene razlike, zato administrator spletne strani ne more ločevati med uporabnikom, ki je fizična oseba in uporabnikom, ki je elektronska aplikacija. Sklicevanje na nemožnost zagotavljanja varnosti podatkov zaradi načina pridobivanja podatkov je torej nesmiselna.
Organ je po preizkusu pritožbe na podlagi 245. člena ZUP pritožbo prosilca, skupaj z vso relevantno dokumentacijo, z dopisom z dne 11. 1. 2012, odstopil Pooblaščencu v pristojno reševanje. Pooblaščenec je pritožbo prosilca prejel dne 12. 1. 2012.
Pritožba je utemeljena.
1 . Splošno o ponovni uporabi informacij javnega značaja
Pojem ponovne uporabe informacije javnega značaja določa 3. odstavek 4. člena ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo informacij s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene, razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.
Organi javnega sektorja zbirajo, proizvajajo, reproducirajo in razširjajo dokumente, da izpolnijo svoje javne naloge, določene z veljavnimi predpisi, uporaba takih dokumentov za druge namene, kot so bili dokumenti izdelani, pa pomeni ponovno uporabo. Cilj ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja, zasebni sektor (prosilec) pa naj bi ponudil več ali nekaj drugega, kot ponuja organ v okviru izvajanja svojih javnih nalog. Smisel nadaljnje uporabe ali izkoriščanja informacij javnega značaja je zagotavljanje nadgradnje teh informacij s strani prosilca in s tem izpolnjevanje gospodarske funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja. Pri gospodarski funkciji pride do izraza njen pomen za gospodarstvo, saj s ponovno uporabo informacij nastane trg z informacijami javnega sektorja kot eden ključnih trgov pri širjenju komunikacijske tehnologije. Predvsem komercialni uporabniki tako pridobljene informacije nato obdelajo, naredijo oziroma izdelajo neko dodano vrednost in nato obogateno informacijo ponudijo nazaj na trg, pri čemer Pooblaščenec posebej poudarja, da komercialne uporabnike k obogatitvi informacij zavezuje le trg, in nikakor ne sam zakon.
2. Preizkus pritožbe s strani pritožbenega organa in razlogi za vrnitev zadeve v ponovno odločanje
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
V 4. odstavku 17. člena ZDIJZ so določene obvezne sestavine zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja:
1. navedba informacije, ki jo želi prosilec ponovno uporabiti;
2. na kakšen način želi prevzeti vsebino zahtevane informacije (klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa);
3. za kakšen namen želi informacijo ponovno uporabiti (pridobitni ali nepridobitni namen).
Prosilec je kot informacijo, ki jo želi ponovno uporabiti, v svoji zahtevi z dne 3. 11. 2011 navedel, da želi pridobiti vse objave javnih naročil, objavljene na Portalu javnih naročil (www.enarocanje.si), ki jih je tudi natančno specificiral. Nadalje je prosilec navedel tudi, na kakšen način želi zahtevane informacije pridobiti (v elektronski obliki, pri čemer bi jih sam prevzel s spletne strani www.enarocanje.si, kjer so brezplačno objavljene) ter da jo želi ponovno uporabiti. Na tej podlagi Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru gre za zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, kot tako pa jo je obravnaval tudi organ.
6. odstavek 6. člena ZDIJZ nadalje določa, da lahko organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na:
1. podatek iz 1. odstavka tega člena (gre za izjeme do prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. Pooblaščenca) ali
2. podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, ali
3. podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali
4. podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam.
V konkretnem primeru že iz izpodbijane odločbe izhaja, da zahtevane informacije ne ustrezajo nobeni izmed zgoraj navedenih situacij, zaradi katerih bi bilo potrebno prosilčevo zahtevo za ponovno uporabo zavrniti. Gre za prosto dostopne informacije javnega značaja (ne vsebujejo izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ), ki jih organ zavezanec redno objavlja na spletni strani www.enarocanje.si.
Kljub temu je prvostopenjski organ prosilčevo zahtevo deloma zavrnil, in sicer:
- v delu, ki se nanaša na način prevzema zahtevanih informacij,
- v delu, ki se nanaša na bodoče objave.
Po oceni Pooblaščenca je prvostopenjski organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo, posledično pa nepopolno ugotovil dejansko stanje, ker ni ugotavljal vseh dejstev, ki so v konkretnem primeru potrebna za odločitev v tej zadevi. Izpodbijane odločbe se zato ne da preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka (7. točka 2. odstavek 237. člena ZUP). Po mnenju Pooblaščenca je prvostopenjski organ zahtevo prosilca obravnaval, kot da gre za zahtevo za dostop do navedenih informacij in ni upošteval posebnosti ureditve ponovne uporabe. Pooblaščenec je tako odločil, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, ki bo moral, v skladu z določbo 3. odstavka 251. člena ZUP, v ponovljenem postopku slediti napotkom Pooblaščenca, ki so podrobneje opisani v nadaljevanju te odločbe.
2. 1. Glede zahteve po stalnem ažuriranju informacij
Iz dopolnitve prosilčeve zahteve z dne 21. 11. 2011 je jasno razvidno, da želi prosilec do zahtevanih informacij za ponovno uporabo dostopati časovno neomejeno dolgo. Njegova zahteva se torej nanaša na vsakokratne podatke, javno in brezplačno objavljene na Portalu javnih naročil. Prosilec navaja, da je njegova zahteva omejena na čas obstoja podatkov, čas delovanja Portala javnih naročil in dodatno na čas, v katerem bodo zahtevani podatki javno in brezplačno tam objavljeni.
V zvezi s tem je prvostopenjski organ zavzel stališče, da dostopanje do informacij ne more biti časovno neomejeno, ker organ lahko posreduje oziroma odloča o ponovni uporabi samo glede tistih informacij, ki obstajajo in s katerimi organ razpolaga v času odločanja v posamezni zadevi. To pa izključuje kakršnekoli bodoče, v trenutku odločanja še nenastale, informacija javnega značaja.
Pri tem Pooblaščenec najprej poudarja, da se bistvo gospodarske funkcije izkoriščanja oziroma ponovne uporabe informacij javnega značaja lahko zagotavlja le, če se gospodarskim subjektom omogoča, da od javnega sektorja pridobivajo ažurne, verodostojne in popolne podatke, ki so primerni za ponovno uporabo. Če so nasprotno gospodarski subjekti kot ponovni uporabniki informacij javnega sektorja pri ažurnosti informacij vedno korak za organi javnega sektorja, po mnenju Pooblaščenca uporabnikom produktov na trgu informacij ne morejo ponuditi dodane vrednosti ponovno uporabljenih informacij. Na tak način pa se ne more vzpostaviti konkurenčen trg z informacijami javnega sektorja, kar je navsezadnje cilj tako slovenske zakonodaje, predvsem pa cilj, kamor stremi evropska ureditev tega področja (glej Direktivo 2003//98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. 11. 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, UL L 345, 31. 12. 2003, str. 90-96, v nadaljevanju Direktiva). Z namenom, da bi se v evropskem prostoru ponovna uporaba informacij javnega značaja omogočila v še bolj širokem okviru (kot se je že z sprejetjem omenjene Direktive in na njeni podlagi sprejetimi nacionalnimi predpisi), je bil pripravljen tudi predlog sprememb zgoraj omenjene Direktive, katerega namen je zagotoviti optimalen pravni okvir in spremembo kulture v javnem sektorju, da se spodbudi trg digitalnih vsebin za proizvode in storitve, ki temeljijo na podatkih javnega sektorja.
Prosilčeva zahteva za ponovno uporabo informacij javnega značaja v konkretnem primeru dejansko vsebuje zahtevo po stalni ažurnosti posredovanih informacij. ZDIJZ kot zakon, ki ureja ponovno uporabo, sicer ne govori o zahtevi, ki predvideva stalno ažuriranje informacij, nasprotno pa takšne primere izrecno predvideva Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v 4. odstavku 23. člena (ta člen je uvrščen v poglavje VIII: Cena in drugi pogoji ponovne uporabe informacij javnega značaja) določa, da če prosilec zahteva informacijo javnega značaja s stalnim ažuriranjem, se pri izračuni upoštevajo stroški vzpostavitve in stroški vzdrževanja za obdobje koledarskih let, v katerih prosilec zahteva ažuriranje. Da pri zahtevi po stalnem ažuriranju informacij ne gre za izjemo, pač pa za pravilo pri ponovni uporabi informacij javnega značaja, navajajo tudi avtorji priročnika »Vse o dostopu do informacij javnega značaja za prosilce in organe zavezance« , ki v poglavju o ponovni uporabi navajajo, da bo v praksi (pri ponovni uporabi v pridobitne namene) največ prav primerov, ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja s stalnim ažuriranjem. O zahtevi po stalnem ažuriranju informacij javnega značaja je kot pritožbeni organ v podobnem primeru odločil tudi že Pooblaščenec, in sicer z odločbo št. 090-162/2009/6 z dne 22.12.2009.
Stališče, po katerem lahko organ odloči le o informacijah, s katerimi v danem trenutku razpolaga, velja za ureditev glede klasičnega dostopa do informacij javnega značaja. Kolikor bi takšno ureditev upoštevali tudi pri odločanju o dovolitvi ponovne uporabe, pa bi po mnenju Pooblaščenca izničili celoten namen ponovne uporabe informacij javnega značaja, ki je v izkoriščanju gospodarske vrednosti informacij, s katerimi razpolaga javni sektor. Kot že rečeno, namen ponovne uporabe informacij se lahko zagotavlja le, če se gospodarskim subjektom omogoča, da od javnega sektorja pridobivajo ažurne, verodostojne in popolne podatke.
Pri ponovnem odločanju o zadevi mora tako prvostopenjski organ upoštevati, da slovenska materialnopravna ureditev področja ponovne uporabe informacij javnega značaja vsekakor pozna termin »zahteva po informaciji javnega značaja s stalnim ažuriranjem« ter na tej podlagi tudi odločiti o konkretni prosilčevi zahtevi.
2. 2. Glede načina prevzema informacij
V svoji zahtevi oziroma v njeni dopolnitvi je prosilec zapisal, da bi vsebino objav na Portalu javnih naročil prevzemal sam, v elektronski obliki, s strani www.enarocanje.si, saj so te vsebine dnevno javno in brezplačno objavljene na Portalu javnih naročil, natančneje pa je prosilec ta proces opisal v svoji pritožbi.
Organ je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil in v obrazložitvi odločbe zapisal, da v skladu z določbo 17. člena ZDIJZ prosilcu ne more omogočiti, da bi vsebino objav sam v elektronski obliki prevzel iz spletne strani www.enarocanje.si, saj takšna možnost prevzema informacij z navedeno zakonsko določbo ni predvidena.
Pooblaščenec v tej zvezi opozarja, da 2. točka 4. odstavka 17. člena ZDIJZ govori o možnem načinu prevzema zahtevane informacije, ki ga mora v svoji zahtevi za ponovno uporabo določiti prosilec, in sicer je to lahko klasičen ali elektronski zapis ter praviloma tudi oblika in nosilec zapisa. Pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da elektronski zapis vsekakor ne izključuje prevzema informacij neposredno na spletni strani, hkrati pa navedena zakonska določba vsebuje besedo »praviloma«, ki nakazuje na to, da v določenih primerih opredelitev oblike oz. nosilca zapisa, na katerem bi prosilec prevzel zahtevane informacije, sploh ni potrebna. Očitno je, da se ti primeri nanašajo prav na situacije, ko je prosilcem omogočeno pridobivanje informacij javnega značaja neposredno iz medmrežja (bodisi na način, kot ga v pritožbi opisuje prosilec, bodisi na drugačen, med prosilcem in organom dogovorjen način, npr. z dodelitvijo gesla za dostop do podatkov ipd.) Res je sicer, da takšna možnost prevzema zahtevanih informacij zakonsko izrecno ni predvidena, kar pa nikakor ne pomeni, da zakon takšno možnost prepoveduje. Tako kot pri ureditvi dostopa do informacij javnega značaja, tudi pri ponovni uporabi velja, da zakon načine seznanitve določa le primeroma, jasno pa je, da se s tehnološkim razvojem povečujejo tudi možnosti različnih seznanitev z informacijami, ki pa jih sam ZDIJZ očitno ne izključuje.
Prav tako iz 5. člena zgoraj omenjene Direktive izhaja, da dajo organi javnega sektorja dokumente na voljo v kakršnem koli obstoječem formatu ali jeziku, in elektronsko, kadar je to možno in primerno. V tej smeri gre tudi predlog sprememb zgoraj omenjene Direktive, ki spodbuja zagotavljanje podatkov v odprtih in strojno berljivih formatih, da bi jih lahko ponovni uporabniki učinkovito uporabili. V zvezi z dovoljenji za ponovno uporabo predlog prav tako spodbuja države članice k uporabi t.i. odprtih licenc, ki so na voljo preko spleta in zagotavljajo široke pravice do ponovne uporabe brez tehnoloških, finančnih ali zemljepisnih omejitev. V teoriji se namreč poudarja, da o resnično odprtih podatkih (ang. »open data«) namreč zares lahko govorimo šele takrat, ko so podatki, s katerimi razpolaga javni sektor, objavljeni na način, ki omogoča, da jih gospodarski (in drugi) subjekti lahko po najnižji možni ceni ali celo brezplačno kadarkoli enostavno ponovno uporabijo za kakršenkoli namen.
V ponovljenem postopku bo moral organ skladno z namenom ureditve ponovne uporabe informacij javnega značaja upoštevati, da ima prosilec pravico zahtevati stalno ažuriranje informacij (glej točko 2.1 te odločbe), ob tem pa bo moral najti način prevzema informacij, ki takšni zahtevi prosilca zadosti. Ker organ informacije vsakodnevno dejansko objavlja na spletni strani, se zdi prosilčev predlog Pooblaščencu povsem sprejemljiva možnost, seveda pa bo moral organ v ponovljenem postopku ponovno preveriti vsa relevantna dejstva v tej zadevi ter prosilcu omogočiti ponovno uporabo zahtevanih informacij na način, ki bo zadostil vsem zakonskim zahtevam in omejitvam.
2. 3. Glede stroškov posredovanja informacij
V svoji zahtevi je prosilec zapisal, da bo informacije javnega značaja ponovno uporabil za pridobitni namen. Glede zaračunavanja cene posredovanja informacij za ponovno uporabo ZDIJZ loči ponovno uporabo informacij za pridobitni oziroma za nepridobitni namen. V 1. odstavku 34.a člena namreč določa, da za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene, razen v primeru uporabe z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti in uporabe informacij s strani medijev, organ lahko zaračuna ceno.
Ne glede na navedeno pa 3. odstavek 34. a člena nadalje določa, da organ ne zaračuna ponovne uporabe informacij, če jih v svetovni splet posreduje brezplačno. Iz navedene določbe nedvomno izhaja, da je namen zakonodajalca, tako prosilcem kot tudi organom, olajšati delo pri ponovni uporabi informacij ter njeni tehnični izvedbi, kadar se je organ že sicer odločil informacije v splet v celoti posredovati brezplačno, tako za pridobitno kot za nepridobitno uporabo. Pri ponovnem odločanju o zadevi bo moral prvostopenjski organ upoštevati, da prosilec zahteva le informacije, ki jih že sam organ v svetovni splet posreduje brezplačno, zato bo moral pri opredelitvi do cene ponovne uporabe v konkretnem primeru upoštevati določbo 3. odstavka 34.a člena ZDIJZ.
2. 4. Glede drugih pogojev za ponovno uporabo informacij
Tudi v ponovljenem postopku organ lahko v skladu z določbami ZDIJZ in Uredbe prosilcu določi izpolnjevanje drugih pogojev za ponovno uporabo informacij. V skladu s 26. členom Uredbe mora organ vedno kot pogoj določiti navedbo vira podatkov, ki obsega naziv »Javne informacije« in naziv organa. Nadalje pa lahko organ določi tudi druge pogoje, če je to potrebno:
- zaradi zagotavljanja ažurnosti in pravilnosti informacije javnega značaja,
- za pravilno razumevanje informacije javnega značaja,
- zaradi zagotavljanja povratnih informacij uporabnikom oziroma organu,
- zaradi izvajanja uradnih postopkov ali javnih nalog, v katerih namen so bile ustvarjene informacije.
Organ bo moral v ponovljenem postopku ugotoviti vsa dejstva v tej zadevi ter presoditi, ali je določitev posebnih pogojev v konkretnem primeru potrebna in zakonsko utemeljena. Pri določitvi posebnih pogojev mora organ upoštevati določbe ZDIJZ, Uredbe ter napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi. V skladu z navedenim lahko organ npr. opredeli oziroma opozori prosilca na sankcije ob nespoštovanju zakonskega namena uporabe podatkov, določi frekvenco prenosa podatkov, obliko oziroma format podatkov ter druge tehnične ali organizacijske rešitve. Pooblaščenec pri tem še pripominja, da glede na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za podatke javnega sektorja, ki so prosto dostopni, objavljeni na spletu ter sprotno ažurirani na spletni strani www.enarocanje.si, kakršna koli pretirana omejitev ponovne uporabe teh informacij ni potrebna niti ni zakonsko utemeljena.
3. Zaključek
Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji napačno uporabil določbe materialnega prava, posledično pa nepopolno ugotovil dejansko stanje ter bistveno kršil pravila postopka, zato je bilo potrebno na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca za ponovno uporabo informacij odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka