Prosilka - Občina Ajdovščina
+ -Številka: 090-4/2012/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilka je na organ naslovila zahtevo za fotokopijo izvlečka oziroma izvlečkov, iz katerih bo razvidno, da je izbrani prostorski načrtovalec obravnaval možnosti spremembe rabe parcele in njegovo strokovno opredelitev do zaprošene spremembe. Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo z obrazložitvijo, da z izvlečkom, da je izbrani prostorski načrtovalec obravnaval možnosti spremembe rabe parcele ne razpolaga, ker izvleček še ni bil izdelan. Prosilka se z odločitvijo organa ni strinjala, zato je vložila pritožbo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku na podlagi ogleda in camera ugotovil, da organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, zato je pritožbo prosilke zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-4/2012/6
Datum: 4. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………………. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2011 z dne 2. 12. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke z dne 19. 12. 2011 zoper odločbo Občine Ajdovščina št. 090-8/2011 z dne 2. 12. 2011 se kot neutemeljena zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 4. 7. 2011 na organ naslovila zahtevo za fotokopijo izvlečka oziroma izvlečkov, iz katerih bo razvidno, da je izbrani prostorski načrtovalec obravnaval možnosti spremembe rabe parcele 1164 k.o. Šturje in njegovo strokovno opredelitev do zaprošene spremembe.
Organ je prosilki dne 2. 12. 2011, po pozivu Pooblaščenca (prosilka je dne 23. 11. 2011 pri Pooblaščencu vložila pritožbo zaradi molka organa), izdal zavrnilno odločbo št. 090-8/2011. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da z izvlečkom, da je izbrani prostorski načrtovalec obravnaval možnosti spremembe rabe parcele 1164 k.o. Šturje ne razpolaga, ker izvleček še ni bil izdelan.
Organ je z dopisom z dne 6. 1. 2012 pritožbo prosilke z dne 19. 12. 2011, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokument, ki ga zahteva prosilka.
Prosilka v pritožbi navaja, da se ji zdi nenavadno, da je organ v odločbi spremenil svoje stališče, saj je vedno trdil, da je izbrani prostorski načrtovalec možnost spremembe rabe parcele št. 1164 k.o. Šturje obravnaval, a je ni uvrstil v razgrnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN). Prosilka se sprašuje, na osnovi katerega dokumenta je organ prepričan , da je prostorski načrtovalec njeno vlogo obravnaval. Na javni obravnavi osnutka spremembe OPN prostorski načrtovalec ni bil pripravljen odgovarjati na vprašanja udeležencev, kar je ugotovila tudi predstavnica organa v dopisu st. 351-711/05 z dne 15. 2. 2011. Prosilki se zdi nenavadno, saj je ista predstavnica organa na začetku javne obravnave pojasnila, da bodo vlagatelji na zastavljena vprašanja ob koncu obravnave dobili ustrezne odgovore, saj jim to ni bilo omogočeno.
Prosilka navaja, da je organ delno ugodil njenemu zahtevku za posredovanje zaprošenih dokumentov javnega značaja, saj ji je posredoval fotokopije izvlečkov iz dokumentov, iz katerih izhaja, da je prosilkin predlog za spremembo plana za parcelo 1164 k.o. Šturje in pripombe, ki jih je podala v času javne razgrnitve, bil posredovan izbranemu prostorskemu načrtovalcu.
Na podlagi vsega naštetega ter na podlagi ostalih preverljivih dejstev iz spisne dokumentacije, je po prosilkinem mnenju očitno, da organ, kljub trenutni prekinitvi postopkov za spremembo OPN, na javnem natečaju ni izbral ustreznega prostorskega načrtovalca. Prosilki se zdi nedopustno, da že celo leto nima možnosti dobiti ustreznih informacij, zakaj njene parcele, izbrani prostorski načrtovalec ni uvrstil v osnutek spremembe OPN. Prosilka ne more mimo dejstva, da organ nima dokumentacije, iz katere bi bila vidna sprejeta stališča prostorskega načrtovalca za vsa zemljišča, za katera so bile vložene pobude za njihovo spremembo. Prav tako je prepričana, da bi morale biti pobude za spremembo namenske rabe prostora enakovredno obravnavane kot "večji" del celotne naloge prostorskega načrtovalca in ne potisnjene v "manjši del".
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 22. 2. 2012, v prisotnosti uradne osebe za dostop do informacij javnega značaja in zaposlenih pri organu, opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Kot že navedeno, se je prosilka glede svoje zahteve pritožila v delu, ki se nanaša na odločitev organa, da zahtevan dokument ne obstaja.
Pooblaščenec obenem ugotavlja, da pritožba v delu, ki se nanaša na mnenje prosilke o izbiri in delu prostorskega načrtovalca, ne vsebuje pravno relevantnih pritožbenih razlogov, saj prosilka v tem delu pritožbe izraža svoje mnenje o domnevnih nepravilnostih, izven vprašanja o obstoju in utemeljenosti dostopa do informacij javnega značaja, ki jih je zahtevala. Obravnavani pritožbeni razlogi torej niso v zvezi s pravico do dostopa do informacij javnega značaja, kar pomeni, da Pooblaščenec tudi ni stvarno pristojen za odločanje o njihovi utemeljenosti. Obravnavani del pritožbenih navedb je irelevanten za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, zato se Pooblaščenec do njih ne opredeljuje.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oziroma pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec pri organu dne 22. 2. 2012 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih, pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ, sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.
Organ je na in camera ogledu Pooblaščencu pojasnil, da je naročil izdelavo osnutka prostorskega akta - Občinski prostorski načrt, ki ga je izdelala Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, osnutek, maj 2009 (v skladu s takrat veljavnim Zakonom o prostorskem načrtovanju), iz katerega izhaja, da parcela ni bila uvrščena med predlagane širitve stavbnih zemljišč – torej ni bil sprejet predlog prosilke, da se njeno zemljišče spremeni iz kmetijskega v stavbno – to je razvidno iz samega osnutka, o tem ne obstaja poseben dokument. Organ je izdelovalcu predhodno posredoval vse strokovne podlage, ki jih je imel izdelane za področje celotne občine, vse pridobljene smernice nosilcev urejanja prostora in pobude občanov (med temi je bila tudi pobuda prosilke) in same občine. Na tej osnovi je izdelovalec izdelal omenjeni osnutek. Glede tega osnutka je bila na občini predhodna javna razgrnitev – od 26. 10. 2009 do 27. 11. 2009, med tem je bila izvedena tudi javna obravnava - to pomeni, da lahko pridejo vsi, poslušajo izdelovalca in ob tem dajo svoje pripombe in postavijo vprašanja. Izdelovalec na tej javni obravnavi ni konkretno odgovarjal na podane pripombe in vprašanja. Med celotno predhodno javno razgrnitvijo je bilo zbranih 296 pripomb za okvirno 689 parcel - pripombe so se nanašale na vložene in neupoštevane pobude, bilo pa je tudi nekaj novih predlogov. Tudi prosilka je na sami javni obravnavi podala svojo pripombo (11. 11. 2009) na neupoštevanje njene pobude. Organ je vse zbrane pripombe analiziral in jih posredoval v seznanitev prostorskemu načrtovalcu. 15. 2. 2010 je bil organ pozvan na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so organu obrazložili smernice do tega osnutka s področja kmetijstva in mu jih predali. Po analizi smernic je organ ugotovil, da z obstoječim osnutkom ne more nadaljevati, ker so smernice korenito posegle v izdelan osnutek, zaradi česar je bilo potrebno izdelati nov osnutek, zato je bilo zavzemanje stališč organa do pobud, danih v predhodni javni razgrnitvi, nesmiselno, zato jih organ ni pripravil in z njimi ne razpolaga.
Organ nadaljuje postopek z izdelavo novega osnutka, za katerega pridobiva smernice in mora uskladiti okoljsko poročilo in ko bo dobil potrebna mnenja oziroma soglasje o ustreznosti okoljskega poročila, bo organ lahko osnutek javno razgrnil (3. osnutek). V času javne razgrnitve in javne obravnave bo možno podati pripombe, vprašanja in pobude in organ bo sprejel stališča in jih javno objavil, v skladu z Zakonom o prostorskem
načrtovanju (ZPNačrt-NPB3, http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=65FD65535BC27675C12577D0002E8391&db=urad_prec_bes&mandat=VI ).
Če bo prosilka tudi v času te razgrnitve oziroma javne razprave podala vprašanje, bo občina do njega zavzela stališče. Na podlagi vsega navedenega organ poudari, da prosilki nikakor ni mogel podati stališč izbranega izdelovalca do njene pripombe, ker ta stališča niso bila izdelana, dokument ne obstaja, torej organ z njim ne razpolaga. V ugotovitvenem postopku se je Pooblaščenec sam prepričal, da je organ temeljito pregledal relevantne dele dokumentarnega gradiva, s katerim razpolaga, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevani dokument, da ga ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ sebi v škodo zatrjeval neka dejstva, ki ne bi bila resnična. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevan dokument obstaja. Organ je prosilki posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga in ji vedno tudi omogočil vpogled v prostorski načrt in ji bil na razpolago za pojasnila. Zaradi navedenega pritožbenih argumentov prosilke v tem delu ni možno upoštevati. Pooblaščenec je glede na svoje pristojnosti v skladu z ZDIJZ ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja v obliki dokumenta ne obstaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, ki ga zahteva prosilka, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor zoper odločbo Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju organ), št. 090-8/2011 z dne 2. 12. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka