KNSS, neodvisnost Sindikat Mariborske regije - Višje delovno in socialno sodišče
+ -Številka: 090-2/2012/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Organ je zahtevo prosilca, ki je zahteval podatek, v koliko primerih individualnih delovnih sporov delavcev zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v obdobju 2010 in 2011 je organ pravnomočno in dokončno odločil v korist delavcev, zavrnil iz razloga neobstoja informacije. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevano informacijo, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga.
ODLOČBA
Številka: 090-2/2012/5
Datum: 5. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Sindikata mariborske regije – KNSS - Neodvisnost, Ulica heroja Šaranoviča 34, 2000 Maribor, ki ga zastopa predsednik ………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 230109-551/2011, z dne 22. 12. 2012, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, št. Su 230109-551/2011 z dne 22. 12. 2012 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 9. 12. 2011 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
- statistične podatke (število sodnih odločb in opr. št. teh odločb) sodnih odločb, individualnih delovnih sporov delavcev zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za obdobje 2010 in 2011 ter
- v koliko teh primerih predmetnih pravdnih sporov je organ pravnomočno in dokončno odločil v korist delavcev.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 230109-551/2011, z dne 22. 12. 2012, s katero je zahtevo delno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da se delu zahteve prosilca, ki se nanaša na statistične podatke ugodi in je organ prosilcu posredoval seznam sodnih odločb z opravilnimi številkami. Del zahteve prosilca, ki se nanaša na zahtevo, v koliko primerih predmetnih pravdnih sporov je organ pravnomočno in dokončno odločil v korist delavcev, je organ zavrnil iz razloga neobstoja informacije javnega značaja.
Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil in navaja, da nazivno sodišče kot dokončna instanca v individualnih delovnih sporov delavcev zagotovo mora razpolagati z zahtevanimi podatki, ki jih prosilec želi pridobiti zgolj zaradi informativnega značaja. Izgovor organa, da bi v konkretnem primeru zahtevek prosilca pomenil dodatno delo in napor, saj bi organ moral zaprositi za spise sodišča prve stopnje in jih fizično pregledati, tako tožbo, odločitev prvostopenjskega sodišča in pritožnega sodišča, da bi ugotovil uspeh delavca s tožbo v pritožbenem postopku, je nepravilen, neopravičen in zavajajoč. V dobi računalništva je tak izgovor organa zelo neutemeljen.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. Su 230109-6/2012, z dne 5. 1. 2012, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-2/2012/2, z dne 9. 2. 2012 na podlagi 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP organ pozval, naj mu nemudoma posreduje vse dokumente, ki se tičejo zadeve in podrobnejše pojasnilo glede razloga za zavrnitev zahteve prosilca, pri čemer se mora opredeliti glede vprašanj, na kakšen način vodi evidenco zadev, v kateri bazi podatkov se nahajajo zahtevane informacije, ali je možno iskanje samo po posameznem kriteriju ali sočasno celo po več kriterijih, kot jih navaja prosilec, t.j. »poslovni razlog«, »pravnomočnost, dokončnost« in »v korist delavca« in če ne, po katerih kriterijih je mogoče iskati.
Organ je Pooblaščencu z dopisom št. Su 230109-6/2012-2 z dne 16. 2. 2012, odgovoril in podal podrobno pojasnilo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec pritožuje le zoper zavrnilni del izpodbijane odločbe, zato je predmet tega pritožbenega postopka le odločitev organa glede zahteve prosilca, v koliko primerih individualnih delovnih sporov delavcev zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v obdobju 2010 in 2011 je organ pravnomočno in dokončno odločil v korist delavcev.
1. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je opredeljena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, se Pooblaščenec do tega ni posebej opredeljeval. Je pa bilo v konkretnem primeru primarno treba razrešiti vprašanje, ali organ z informacijami, ki jih zahteva prosilec, sploh razpolaga, v kakšnem obsegu in obliki.
2. Obstoj informacije javnega značaja
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da ne razpolaga s podatki, v koliko primerih individualnih delovnih sporov delavcev zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v obdobju 2010 in 2011 je organ pravnomočno in dokončno odločil v korist delavcev, niti v elektronski niti fizični obliki, zato je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Iz obširne prakse Pooblaščenca (npr. odločba št. 021-13/2007/4) resda izhaja, da je pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, potreben relativiziran pristop – kar pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta. Toda pri tem je treba upoštevati tudi:
- zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še
- razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.
Na podlagi 80. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZS) se pisarniško-tehnično poslovanje sodišč določa s sodnim redom, v katerem je določena podrobnejša vsebina vpisnikov. Sodišča vodijo vpisnike, imenike in pomožne knjige, ki vsebujejo osebne in druge podatke iz spisov z namenom učinkovitega vodenja in preglednosti sodnih zadev, zaradi njihove evidence ter za statistično poročanje, kot določa prvi odstavek 82. člena ZS. Zaradi evidence zadev, ki jih obravnavajo po prvem odstavku 262. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/1995, s spremembami in dopolnitvami) sodišča vodijo na predpisanih obrazcih vpisnike in pomožne knjige, določene s Sodnim redom. Ti vpisniki in pomožne knjige se lahko, kot je razvidno iz drugega odstavka istega člena Sodnega reda, vodijo tudi s pomočjo računalnika, kar je praksa pri organu. Ti računalniško podprti vpisniki in pomožne knjige vsebujejo vse predpisane podatke ter so programsko urejeni po določbah Sodnega reda. Sodišča vodijo le evidence, za katere je tako določeno.
Za individualne in kolektivne delovne spore na drugi stopnji se v skladu z 280. členom Sodnega reda pri organu vodi Pdp vpisnik, v katerem se vodi evidenca zadev. Organ je Pooblaščencu posredoval kopijo primera izpisa iz Pdp vpisnika, iz katerega je razvidno, kateri podatki so vsebovani v elektronskem vpisniku in obrazec »obr. SR 76 in 77«, iz katerega izhaja, kateri podatki se morajo vnesti v Pdp vpisnik. Pooblaščenec je vpogledal v zaslonsko sliko (angl. print screen), ki prikazuje kriterije za iskanje v elektronskem vpisniku in ugotavlja, da je mogoče iskati le po naslednjih kriterijih: dodeljeno osebje, podatki o zadevi, podatki o izvoru zadeve, podatki o zahtevku, procesna dejanja in udeleženci. V okviru kriterija »podatki o zahtevku« je mogoče ožje iskanje po kriteriju »tip zahtevka”, kjer je mogoče izbirati med podanim zbirom podatkov, med katerimi je tudi »odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov«. Vendar pri tem iz podatkov v Pdp vpisniku ni mogoče ugotoviti, ali je bilo v posameznem primeru odločeno v korist delavca. V vpisniku je določen kriterij «procesnih dejanj«, kjer zbir podatkov ponudi odločitve višjega sodišča (na primer: odločba sodišča I. stopnje potrjena ali odločba sodišča I. stopnje spremenjena, idr.). Po zaključku vnosa kriterijev se ob prikazu pojavi seznam zadev z opravilnimi številkami, v katerih je organ odločil v letih 2010 in 2011, katerega je prosilec tudi dobil. Nadalje organ pojasnjuje, da se za potrebe sodne statistike ločeno prikazujejo tudi zadeve po sodniku, kateremu so dodeljene (sodniku poročevalcu) in po vrsti spora. Med temi so ločeno prikazane zadeve v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in teh zadev je bilo v letih 2010 in 2011 367, kot je bilo sporočeno prosilcu.
Pooblaščenec ugotavlja, da pri spremljanju zadev glede na način rešitve spora pred pritožbenim sodiščen, torej organom, v okviru razpoložljivega in obstoječega informacijskega sistema ni razvidno, katere odločitve so bile v korist delavca. Razvidno je le, koliko odločb sodišča prve stopnje je bilo potrjenih, koliko spremenjenih, koliko razveljavljenih in koliko zadev je bilo rešenih na drug način, na primer z umikom pravnega sredstva, zavrženjem pritožbe in podobno.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki oziroma takšnim računalniškim zapisom podatkov, ki bi ustrezal kriterijem, ki jih je prosilec navedel v zahtevi. O tem se je Pooblaščenec prepričal na podlagi jasne in notranje skladne ter z dejanskim stanjem podprte obrazložitve organa, da niti z enostavno niti z bolj zahtevno operacijo iz obstoječega informacijskega sistema ne more priklicati podatkov, ki jih zahteva prosilec (ni omogočena avtomatizirana pridobitev zahtevanih informacij). Kot že omenjeno, je informacijski sistem organa ustvarjen in prirejen za potrebe tekočega vodenja postopkov in izdelavo takšnih seznamov, ki jih za potrebe poslovanja potrebuje organ ali za obvezna poročanja. Da bi se prosilcu v konkretni zahtevi ugodilo, bi moral organ ustvariti evidenco, s katero ne razpolaga. Se več, glede na to, da se izvirniki vseh odločb, tudi odločb sodišča druge stopnje, skupaj s spisi hranijo pred sodišči prve stopnje, bi moral organ zaprositi za odstop teh spisov. Namreč, v skladu z 225. členom Sodnega reda organ ne razpolaga z izvirniki svojih odločb, ampak se ti nahajajo v spisih na sodiščih prve stopnje, kajti po drugem odstavku 255. člena Sodnega reda sodišče druge stopnje (konkretno organ) ob zaključku pritožbenega postopka v spis vloži izvirnik svoje odločbe, posvetovalni zapisnik oziroma zaznamek o posvetovanju in glasovanju, še pred tem pa tudi morebitna druga pisanja, ki so nastala ali so bila pridobljena med postopkom pri tem sodišču. Sodišče druge stopnje nato po naslednjem odstavku 225. člena Sodnega reda vrne sodišču prve stopnje spis s toliko prepisi svoje odločbe, kolikor jih je treba za stranke in sodišče prve stopnje oziroma tretje stopnje, če je dovoljeno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča druge stopnje. Ko je v spisu izdana pravnomočna odločba in ko so izvršena vsa opravila, se spis po prvem odstavku 258. člena Sodnega reda vloži v arhiv.
Iz navedb organa in zgoraj omenjenih določb Sodnega reda Pooblaščenec ugotavlja, da se spisi nahajajo in hranijo na sodišču prve stopnje, tj. na delovnih sodiščih prve stopnje oziroma na njihovih zunanjih oddelkih in ne pri organu. Glede na to, da slednji tudi ne razpolaga s podatki, v čigavo korist je bilo razsojeno v posamezni zadevi, bi bilo treba za posredovanje zahtevane informacije pridobiti spise s sodišč prve stopnje in jih pregledati, saj bi se le na ta način ugotovilo, kakšna je bila rešitev zadeve po vsebini.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da niso utemeljene navedbe prosilca, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in da jih morebiti ne želi posredovati. Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje informacije, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco, ki bi omogočala izpis seznama, kot ga zahteva prosilec. Prav tako Pooblaščenec meni, da organi niso dolžni nabaviti/dopolniti ustrezne računalniške opreme oziroma programov, da bi lahko zadostili zahtevi prosilca. Organi so dolžni prosilcu posredovati zahtevane informacije v zahtevani obliki le ob predpostavki, da razpolagajo tako z informacijo kot tudi z ustreznimi napravami, da je priklic informacij mogoč.
Pooblaščenec zato ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
3. Sklepno
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, ne obstaja, organ z njim ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, saj je glede na zgoraj navedeno ugotovil, da je organ o zahtevi prosilca odločil v skladu z določbami ZDIJZ in da bistvenih procesnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, št. Su 230109-551/2011, z dne 22. 12. 2012. Tožbo se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka