Prosilec - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-305/2011/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je na podlagi ZDIJZ zahteval dostop do številčno opredeljenega dokumenta in dokumentov, ki se nanašajo na prosilčevo razporeditev na trenutno delovno mesto. Organ je zahtevi delno ugodil. Prosilec se je pritožil v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZDIJZ, ker prejeta informacija ni tista, ki jo je zahteval. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da ni neposredne zakonske podlage, ki bi organu nalagala, da razpolaga z zahtevanim dokumentom, saj je zakonodajalec glede oblike poveljevanja uporabil termin »praviloma pisno«, ki vsekakor dopušča izjeme, da ukazi niso nujno le pisni. Organ je pojasnil, da je bil ukaz tudi v konkretnem primeru le usten, zato z dokumentom, ki je bil podlaga za prerazporeditev na drugo delovno mesto, razen s konkretnim aktom o prerazporeditvi, ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-305/2011/5
Datum: 5. 4. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 6. 12. 2011, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 21. 11. 2011, št. 090-31/2011-7, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
Pritožba prosilca z dne 6. 12. 2011 zoper odločbo Ministrstva za obrambo z dne 21. 11. 2011, št. 090-31/2011-7, se kot neutemeljena zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 29. 9. 2011 v okviru vpogleda v zahtevano dokumentacijo na podlagi ZDIJZ postavil novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval dostop do dokumenta št. 221-60/2010-2 in dokumente, ki se nanašajo na prosilčevo razporeditev na trenutno delovno mesto- .
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 21. 11. 2011, št. 090-31/2011-7 s katero je odločil, da se:
- ugodi zahtevi za dostop do dokumenta številka 221-60/2010-2 in zahtevi za dostop do zapisnika enajstega kadrovskega kolegija NGŠSV, številka 900-39/2011-58 z dne 27. 6. 2011,
- delno ugodi zahtevi za dostop do zapisnika šestega kadrovskega kolegija NGŠSV, številka 900-39/2011-36 z dne 12. 4. 2011, s prilogo 3 in prilogo 7b.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa za vsak dokument posebej pojasnil razloge za svojo odločitev:
- Dokument številka 221-60/2010-2
Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je bil v organu opravljen pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da dokument številka 221-60/2010-2 obstaja, da gre za informacije javnega značaja in da narava podatkov, ki jih zahtevani dokument vsebuje, ker prosilec v skladu z ZVOP-1 sprašuje zase, ne predstavlja razloga za izvzem le-tega od vpogleda javnosti. V skladu z navedenim se dostop dovoli.
- Zapisnik enajstega kadrovskega kolegija NGŠSV številka 900- 39/2011-58 z dne 27 6 2011
Organ je odločil, da so informacije, ki jih prosilec zahteva razvidne tudi iz zapisnika enajstega kadrovskega kolegija NGŠSV številka 900-39/2011-58 z dne 27. 6. 2011, da gre za informacije javnega značaja in da narava podatkov, ki jih zapisnik vsebuje, ne predstavlja razloga za izvzem le-tega od vpogleda javnosti. V skladu z navedenim se dostop dovoli.
- Zapisnik šestega kadrovskega kolegija NGŠSV številka 900-39/2011- 36 z dne 12. 4. 2011, s prilogo 3 in prilogo 7b
Organ je odločil, da so informacije, ki jih želi prosilec, razvidne tudi iz zapisnika šestega kadrovskega kolegija NGŠSV številka 900-39/2011-36 z dne 12. 4. 2011, s prilogo 3 in prilogo 7b. Omenjeni dokument vsebuje tudi občutljive osebne podatke, povezane z dolžništvom. V skladu s 3. točko prvega odst. 6. člena ZDIJZ je organ prosilcu omogočil delni dostop tako, da tovrstni podatki na - drugi strani zapisnika od navedbe »Kadrovski kolegij se seznani z informacijo o dolžnikih pri predlogih za podelitev priznanj in so bili potrjeni na 5 KK , in sicer« do navedbe »Sklep št. 5« in na četrti strani zapisnika od navedbe »Za povišanje v čin stotnik se ne potrdi kandidat « do navedbe »Predlog za povišanje častnika PPRS se zavrne«, niso vidni. Omenjeni dokument vsebuje tudi podatke povezane s potekom oziroma sprožitvijo disciplinskih postopkov, ki še niso končani ali niti ne bodo sproženi in o postopkih o dovolitvi opravljanja dodatnega dela. V skladu s 7. in 9. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ prosilcu omogočil delni dostop tako, da tovrstni podatki na drugi strani zapisnika, od navedbe v točki 1. 1 »NA 4. in 5. KK so bili sprejeti sklepi, ki jih je potrebno spremeniti zaradi dodatno pridobljenih dejstev« do navedbe »Sklep št. 2« in na tretji strani zapisnika od navedbe »A\d 5) Dopolnilno delo (priloga 4)« do navedbe »Ad 6) popolnitev dolžnosti na MSSVT/MOM«, niso vidni. Omenjeni dokument v obeh prilogah, v obliki preglednic, vsebuje tudi osebne podatke, in sicer EMŠO in datum rojstva večjega števila pripadnikov SV. Ker starost in EMŠO nista pogoj za opravljanje dela na delovnih mestih, ki jih zasedajo zgoraj navedeni pripadniki SV, gre pa nedvomno za občutljive osebne podatke, ki so legitimno varovani, se dovoli le delni dostop do obeh prilog in sicer tako, da ima prosilec vpogled zgolj v lastne podatke iz preglednic, ostali zapisi pa niso vidni.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 6. 12. 20121 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa, nato pa navedel, da je dokument številka 221-60/2010-2, res evidentiran pod omenjeno številko, vendar sumi v njegovo verodostojnost. Glede dokumentov, o katerih je organ odločil v drugi in tretji točki izreka izpodbijane odločbe, je prosilec navedel, da je že na vpogledu dne 29. 9. 2011 pojasnil, da omenjena dokumenta ne vsebujeta informacije o njegovi prerazporeditvi oziroma razporeditvi na trenutno delovno mesto- , kar je predmet zahteve tega postopka.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 28. 12. 2011, št. 090-31/2011-10, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu. Organ je navedel, da svoje odločbe ne namerava nadomestiti z novo odločbo, saj pritožba ne vsebuje novih dejstev oziroma dokazov, prav tako pa se nista spremenila ne pravno, ne dejansko stanje.
Pooblaščenec je dne 21.3.2012 opravil dodatne poizvedbe pri prosilcu, ki je ponovno poudaril, da želi dokument, ne glede na to, kdo oziroma kje je bil izdelan (ni nujno, da je šlo za kadrovski kolegij), ki je podlaga za prerazporeditev na drugo delovno mesto.
Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je Pooblaščenec v prostorih organa opravil ogled in camera dne 3. 4. 2012.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec pritožuje v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZDIJZ, saj ocenjuje, da prejeta informacija ni tista, ki jo je zahteval. Ker je prosilec v pritožbi tudi navedel, da sumi v verodostojnost dokumenta št. 221-60/2010-2, ki ga je prejel, Pooblaščenec opozarja na pristojnosti, ki jih ima kot drugostopenjski organ. V skladu z ZDIJZ je Pooblaščenec vezan na preizkus v prvi fazi, ali informacija obstaja in ali slednja obstaja v dokumentu; v drugi fazi pa na presojo, ali predstavlja informacijo javnega značaja v celoti ali delno. To pomeni, da Pooblaščenec nikakor ni pristojen, da bi posegal v delovanje in pristojnosti drugih državnih organov in ugotavljal, ali slednji delujejo v skladu s svojimi pristojnostmi, torej v skladu z ustavo in področnimi zakoni. Zato Pooblaščenec tudi ne more ugotavljati verodostojnosti dokumenta, lahko zgolj ugotovi, ali je dokument, s katerim razpolaga organ, v originalu enak tistemu, ki je bil posredovan prosilcu.
Predmet zahteve so informacije, ki so povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pomeni, da nedvomno sodijo v delovno področje organa. Pooblaščenec pa je nadalje ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen tudi tretji kriterij za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ, t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. Zato je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 3.4.20121 opravil ogled v prostorih organa (ogled in camera) na podlagi 11. čl. ZInfP. Določilo 11. čl. ZInfP določa, da lahko Pooblaščenec opravi procesna dejanja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja brez prisotnosti stranke, ki zahteva dostop do informacije javnega značaja, če je to potrebno, da se ji pred dokončno odločitvijo Pooblaščenca prepreči dostop do zahtevane informacije.
In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank, po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. čl. ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Ogled se je nanašal na dokumente, povezane z informacijami, ki jih je prosilec zahteval.
Organ je primarno pojasnil kadrovski postopek prerazporeditve zaposlenih. Na kadrovskem kolegiju načelnika generalštaba obravnavajo tiste prerazporeditve, ki so povezane s spremembo naziva (višji/nižji) in/ali plače. Za vse ostale prerazporeditve, pa lahko pride do spremembe zgolj na podlagi ustnega ali pisnega ukaza načelnika ali direktorja generalštaba. Praviloma je pisno, če pride izven hiše, znotraj pa ustno. Torej ni nujno, da pride do prerazporeditve na podlagi pisnega ukaza, če se posamezniku ne spremeni naziv in plača. Podlaga za takšen postopek je Kadrovski načrt Slovenske vojske za posamezno leto. V konkretnem primeru se prosilcu ni spremenil naziv, niti ne plača, zato zadeva ni bila obravnavana na kadrovskem kolegiju. Nadrejeni (direktor štaba) je dal ustni ukaz o izdelavi akta o prerazporeditvi. Akt je izdelala kadrovska služba. Naloga kadrovske službe je, da preveri, če posameznik izpolnjuje pogoje. Akt o prerazporeditvi vedno podpiše načelnik generalštaba, kar pomeni, da se z ukazom strinja oziroma s podpisom odloči. To je običajen postopek za take primere. Pobuda za prerazporeditev je lahko zgolj odločitev nadrejenega, ki da ustni ukaz kadrovski službi. Organ je pojasnil, da nadrejeni za svojo odločitev oziroma ukaz ni dolžan nič razlagati, pojasnjevati, niti ne potrebuje soglasja razporejenega pripadnika. Prerazporeditve potekajo celo leto, zato posamezniki vstopajo na nova delovna mesta v različnih datumih.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ drugega dokumenta kot tiste, ki jih je prosilec že prejel z izpodbijano odločbo, nima. Pooblaščenec pa ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel. Iz Kadrovskega načrta Slovenske vojske, v točki 3.10 Zagotavljanje preglednosti kadrovskih postopkov in informiranja pripadnikov SV, so v tretjem odstavku taksativno našteti primeri, ki so jih dolžni obravnavati na kadrovskem kolegiju, med katerimi pa prerazporeditve v primeru, da se posamezniku ne spremeni plača, niti naziv, ni. V takšnem primeru organ ni vezan na pismen postopek (kot v primeru obravnave na kadrovskem kolegiju, kjer se morajo predlogi v elektronski obliki posredovati najmanj sedem dni pred sejo), ampak se lahko izda ustni ukaz kadrovski službi, brez kakršne koli pisne pobude, obrazložitve ali pojasnila. Prvi pisni dokument je v takem primeru akt o prerazporeditvi. V 46. členu Zakona o obrambi je določeno, da se poveljevanje v vojski izvaja z akti poveljevanja, kot so direktive, odločitve, načrti, ukazi ali povelja. Akti vodenja in poveljevanja so obvezni za vse, na katere se nanašajo. Akti vodenja in poveljevanja, razen povelij, se praviloma izdajajo pisno.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da ni neposredne zakonske podlage, ki bi organu nalagala obveznost obstoja dokumenta, ki je predmet zahteve prosilca, saj je zakonodajalec glede oblike poveljevanja uporabil termin »praviloma pisno«, ki vsekakor dopušča izjeme, da ukazi niso nujno le pisni. Organ pa je, kot rečeno, pojasnil, da je bil ukaz tudi v konkretnem primeru le usten, zato z dokumentom, ki je bil podlaga za prerazporeditev na drugo delovno mesto, razen s konkretnim aktom o prerazporeditvi, ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 1. odst. 4. čl. ZDIJZ.
Ker z zahtevanim dokumentom organ ne razpolaga, zavezanci pa so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, je Pooblaščenec pritožbo prosilca na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Glede pritožbene navedbe prosilca, da sumi v verodostojnost dokumenta št. 221-60/2010-2, ki ga je prejel, je Pooblaščenec že zgoraj pojasnil, da sicer ni pristojen presojati »verodostojnost« dokumenta, je pa na ogledu in camera vpogledal, ali je dokument s katerim razpolaga organ v originalu enak tistemu, ki ga je prejel prosilec. Organ je pojasnil, da so bili v konkretnem primeru izdelani štirje originali, ki so bili naslovljeni na tri različne naslove: Kabinet ministrice, načelniku GŠSV in na IRSO. Pooblaščenec je vpogledal v originalni dokument, ki ga je prejel IRSO in ugotovil, da je dokument vsebinsko enak tistemu, ki ga je prejel prosilec na podlagi izpodbijane odločbe. V ugotavljanje verodostojnosti dokumenta pa se Pooblaščenec ni spuščal.
Pooblaščenec bi na koncu še opozoril na posebnost odločanja na podlagi ZDIJZ. S tem, ko organ v postopku po ZDIJZ odloči, da je določena informacija informacija javnega značaja, je sledna v taki obliki prosto dostopna za vse, ne samo za določenega prosilca, kar si napačno razlaga organ. Zato bi moral organ, ne glede na to, kdo je prosilec, presojati informacije z vidika erga omnes in prekriti tudi varovane osebne podatke prosilca. Povedano drugače, če torej zahteva prosilec na podlagi ZDIJZ informacijo, ki vsebuje njegove osebne podatke, ki so varovani, jih je organ dolžan prekriti, saj se v postopku dostopa do informacije javnega značaja ne odloča o tem, ali ima posameznik pravico do vpogleda v lastne osebne podatke, ampak se odloča izključno o tem, ali lahko kdorkoli dostopa do zahtevanega dokumenta, zato je organ dolžan varovati tudi osebne podatke prosilca. Če organ ravna drugače, lahko pride do nezakonite obdelave osebnih podatkov.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo z dne 21. 11. 2011, št. 090-31/2011-7, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka