Sindikat vojakov Slovenije - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-304/2011
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Osebni podatek
POVZETEK:V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, sklenjenih med sindikati in Ministrstvom za obrambo RS, ki so bile podpisane na osnovi 2. sklepa sestanka med sindikati in MORS, ki je potekal dne 1. 6. 2011, ker z dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da so predmet zahteve pogodbe med organom in sindikati, ne glede na to kdaj in na kakšni pravni podlagi so bile sklenjene. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu posredovati fotokopijo pogodb o sindikalnem delu, ki ju ima organ sklenjeno z dvema različnima sindikatoma, na način, da na obeh pogodbah prekrije ime in priimek osebe, ki zastopa sindikat.
ODLOČBA:Številka: 090-304/2011/
Datum: 12. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 30. 11. 2011, Sindikata vojakov Slovenije, Ob parku 4, 2310 Slovenska Bistrica, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo, z dne 10. 11. 2011, št. 090-39/2011-3, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 30. 11. 2011 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, z dne 10. 11. 2011, št. 090-39/2011-3, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo pogodb o sindikalnem delu, ki ju ima organ sklenjeno z dvema različnima sindikatoma, in sicer kopijo pogodbe št. 101-6/2006-11 z dne 14.9.2006 in kopijo pogodbe št. 801-3044/95 z dne 24.5.1995, na način, da na obeh pogodbah prekrije ime in priimek osebe, ki zastopa sindikat.
V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 23. 9. 2011 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval fotokopije pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, med sindikati in Ministrstvom za obrambo, ki so bile podpisane na osnovi 2. sklepa iz sestanka med sindikati in Ministrstvom za obrambo dne 1.6. 2011, ki je bil sprejet po razpravi in za izvedbo tega sklepa je bil določen rok 30. junij. Od roka za sklenitev pogodbe je minilo že dva meseca in prosilec predvideva, da je bil sklep izvršen v celoti. S Sindikatom vojakov Slovenije pogodba ni bila sklenjena, ker ni reprezentativen, v roku pa je bilo dogovorjeno in sklenjeno z dopisom ministrstva izvedeno. Znotraj organa delujejo trije reprezentativni sindikati in posledično prosilec zahteva kopije treh pogodb, kopijo pogodbe s Sindikatom ministrstva za obrambo, Sindikatom vojske, obrambe in zaščite ter Sindikatom pilotov ministrstva za obrambo.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 10. 11. 2011, št. 090-39/2011-3, s katero je zahtevo za dostop do pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, sklenjenih med sindikati in Ministrstvom za obrambo RS, ki so bile podpisane na osnovi 2. sklepa sestanka med sindikati in MORS, ki je potekal dne 1. 6. 2011, zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je podlaga za odločanje o pravici dostopa do informacij javnega značaja ZDIJZ, katerega namen je, da v skladu z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev, zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Organ je navedel, da je bil pri organu opravljen pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da organ v izreku navedenih dokumentov ne poseduje. Ker torej zahtevani dokumenti ne obstajajo, je zahtevo, v skladu s 4. členom ZDIJZ, zavrnil.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 30. 11. 2011 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da podaja pritožbo na odločbo, ker meni, da je prišlo do zlorabe same opredelitve zahtevanega v podani zahtevi. Iz izreka odločbe izhaja, da se je uradna oseba, pristojna za odločanje, oprla le na en stavek iz zahteve. Stavek, na katerega se izrek odločbe opira, je »zahtevamo, da nam posredujete fotokopije pogodb o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in Ministrstvom za obrambo, ki so bile podpisane na osnovi 2. sklepa sestanka med sindikati in Ministrstvom za obrambo dne 1. 6. 2011, ki je bil sprejet po razpravi in za izvedbo tega sklepa je bil določen rok 30. junij. Od roka za sklenitev pogodb je minilo že dva meseca in predvidevamo, da je sklep bil izvršen«. Prosilec navaja, da iz celotne zahteve izhaja, da je bil njegov namen prejeti fotokopije sklenjenih pogodb z reprezentativnimi sindikati in da ni nujno, da so le te sklenjene na osnovi 2. sklepa sestanka med MORS in sindikati. Podlaga za sklenitev pogodb ni zapisnik sestanka, ampak drugi predpisi iz delovno-pravnega področja. Sklep je prosilec navedel kot domnevo, da so zaradi roka iz sklepa verjetno že bile sklenjene nove pogodbe. Osnovna zahteva pa je fotokopija sklenjenih pogodb med MORS in sindikati. Iz zahteve, kjer je zapisano »Znotraj ministrstva za obrambo delujejo trije reprezentativni sindikati in posledično zahtevamo kopije treh pogodb, kopijo pogodbe s Sindikatom ministrstva za obrambo, Sindikatom vojske, obrambe in zaščite ter Sindikatom pilotov ministrstva za obrambo«, nedvomno izhaja, da je namen prosilca bil prejeti že sklenjene pogodbe. Iz obrazložitve potrebe po IJZ je v zahtevi Sindikata vojakov Slovenije jasno zapisano, da podaja zahtevo za informacijo javnega značaja zaradi proučitve sklenjenih pogodb s ciljem priprave pogodbe, ki bo omogočala delovanje Sindikatu vojakov Slovenije. Torej že sklenjenih pogodb, na osnovi 2. sklepa sestanka ali splošno. Zaradi opisane zlorabe konkretnega stavka brez upoštevanja dejanskega namena prosilca in ostalega zapisanega v zahtevi prosilec podaja to pritožbo. 100. b člen Zakona o obrambi določa, da sindikat, ki nima sklenjene pogodbe za njegovo delovanje znotraj Ministrstva za obrambo, ne more delovati. Vsi navedeni sindikati v zahtevi delujejo kot reprezentativni, nedvomno delujejo znotraj organa in iz tega izhaja, da pogodbo z organom morajo imeti sklenjeno in prosilec zahteva fotokopije teh pogodb.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 2. 12. 2011, št. 092-243/2011/2, pritožbo prosilca posredoval organu in ga pozval, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. čl. ZUP.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 29. 12. 2011, št. 090-39/2011-5 s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pritožba je utemeljena.
1. Pojem informacije javnega značaja
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z 2. odst. 238. čl. ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vložene pritožbe se prosilec pritožuje, ker naj bi organ zmotno razumel samo zahtevo, saj naj bi odločal zgolj o dokumentih, ki naj bi nastali kot posledica dogovora v sklepu z dne 1. 6. 2011, čeprav je v zahtevi navedel, da želi prejeti pogodbe sklenjene med organom in reprezentativnimi sindikati.
Pooblaščenec je zato ponovno preizkusil samo zahtevo in ugotavlja, da je prosilec na začetku zahteve sicer res navajal, da želi prejeti dokumente oziroma pogodbe, ki so bile sklenjene na podlagi 2. sklepa iz sestanka med sindikati in organom, vendar je v nadaljevanju zahteve tudi navedel: »Znotraj organa delujejo trije reprezentativni sindikati in posledično zahtevamo kopije treh pogodb, kopijo pogodbe s Sindikatom ministrstva za obrambo, Sindikatom vojske, obrambe in zaščite ter Sindikatom pilotov ministrstva za obrambo«. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet zahteve pogodbe med organom in sindikati, ne glede na to kdaj in na kakšni pravni podlagi so bile sklenjene. Iz zahteve namreč nedvomno izhaja, da je prosilec želel prejeti »veljavne« pogodbe, bodisi tiste, ki so bile dogovorjene v 2. sklepu sestanka, če pa teh organ še ni sklenil, pa tiste, ki so bile sklenjene v času vložene zahteve z reprezentativnimi sindikati. V vloženi pritožbi je prosilec to ponovno poudaril, zato navedbe v pritožbi ni mogoče šteti kot novo zahtevo, temveč kot pojasnilo k opredelitvi dokumentov iz že vložene zahteve.
Ker se organ do trenutno »veljavnih« pogodb ni opredeljeval, temveč je zgolj ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti torej pogodbami, ki bi bile sklenjene na osnovi 2. sklepa sestanka med organom in sindikati, je bilo treba v pritožbenem postopku ugotoviti, ali organ z zahtevanimi informacijami sploh razpolaga. Zato je Pooblaščenec z dopisom z dne 30. 1. 2012, št. 090-304/2011/4 organ pozval, da mu posreduje trenutno »veljavne« pogodbe, sklenjene med organom in Sindikatom ministrstva za obrambo, Sindikatom vojske, obrambe in zaščite ter Sindikatom pilotov ministrstva za obrambo.
Organ je z dopisom z dne 9. 2. 2012, št. 090-39/2011-7, posredoval kopiji veljavnih pogodb o sindikalnem delu, ki ju ima organ sklenjene z dvema različnima sindikatoma, in sicer kopijo pogodbe št. 101-6/2006-11 z dne 14.9.2006 in kopijo pogodbe št. 801-3044/95 z dne 24.5.1995.
100. b člen Zakona o obrambi ureja sindikalno združenje in v prvi točki določa, da imajo delavci na obrambnem področju pravico do sindikalnega združevanja in delovanja v skladu s predpisi. Pogoji za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov v ministrstvu se urejajo s pogodbo, ki jo skleneta minister in reprezentativni sindikat (peta točka). Sindikat ne more dajati mnenja k formacijam in organizaciji vojske, njeni opremljenosti, delovanju, pripravljenosti in uporabi. Sindikat ne more dajati mnenja k aktom vodenja in poveljevanja v vojski oziroma so njegova mnenja za ministra in načelnika generalštaba ter druge poveljujoče neobvezna. Sindikat ne glede na navedeno, daje mnenje k elementom, ki so podlaga za določitev plače delavcem na obrambnem področju, o primerljivosti s plačami v javnem sektorju. Če je z zakonom ali kolektivno pogodbo ali pogodbo med ministrstvom in reprezentativnim sindikatom določeno, da mora minister pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata, pa ne gre za primere iz drugega odstavka tega člena, mora poslati predlog odločitve ali akta v mnenje sindikatu in določiti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma ne sme biti krajši kot 15 dni. Če minister ne uspe doseči uskladitve predloga odločitve z mnenjem sindikata, lahko sprejme neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje sindikata, in s tem seznaniti sindikat. Reprezentativni sindikat po tem zakonu je sindikat v ministrstvu, v katerega je včlanjenih najmanj 15 odstotkov zaposlenih v ministrstvu, če zakon ne določa drugače.
Glede na navedeno sindikalno združenje na področju obrambe predvideva področna zakonodaja, saj je zakonodajalec v okviru delovanja organa predvidel možnost obstoja sindikata na način, da pogoje za njegovo delovanje doreče pogodba, sklenjena med organom in sindikatom. To pomeni, da informacije, ki so predmet zahteve, nedvomno sodijo v delovno področje organa. Če je tako dogovorjeno s pogodbo med organom in sindikatom, je organ dolžan o zadevah iz svojega delovnega področja, ki se nanašajo na ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela oziroma delovnega razmerja, obveščati sindikat. Slednji pa kot zaščitnik pravic delavcev ukrepa, podaja mnenja in sodeluje z organom za namen varovanja interesov delavcev. Gre za ureditev razmerja, ki je nedvomno povezano z izvajanjem javne funkcije, saj organ v drugačnem razmerju niti ne more delovati. Organi državne uprave velikokrat sklepajo pogodbe, ki bi jih lahko označili za zasebno pravne civilne pogodbe npr. v postopkih javnega naročanja, vendar slednje dejstvo ne vpliva na ugotovitev, da po vsebini sodijo v okvir izvrševanja javnopravne oblastne naloge. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da delovno področje organa pomeni, da gre za informacije, ki jih je organ izdelal pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. čl. ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).
Ker organ z zahtevanimi informacijami tudi razpolaga in se te nahajajo v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker je prosilec navajal, da zahteva tri pogodbe, organ pa je Pooblaščencu posredoval zgolj dve pogodbi, je treba pritožbo prosilca v enem delu zavrniti. Pooblaščenec namreč ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, da ima glede na postavljeno zahtevo »veljavne pogodbe sklenjene med organom in sindikati« sklenjene zgolj dve pogodbi in ne tri, kot zatrjuje prosilec.
2. Stranski udeleženci v postopku
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (2. odstavek 15. člena ZDIJZ). Iz tega razloga mora organ po uradni dolžnosti skrbeti za to, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek je torej potrebno pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi sindikatov, ki sta z organom sklenila pogodbi, ki sta predmet zahteve prosilca, ju je Pooblaščenec z dopisom z dne 23. 2. 2012, št. 090-304/2011/6, pozval v postopek, da se izjasnita, ali zahtevani dokument za njiju predstavlja katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede na dejstvo, da organ prosilcu ni posredoval informacije, s katerim od navedenih sindikatov ima sklenjeno pogodbo, Pooblaščenec poudarja, da v odločbi ne sme imenovati sindikata, ki sta bila pozvana v postopek, saj bi s tem razkril informacijo, ki jo lahko prosilcu posreduje zgolj organ, ki razpolaga z zahtevano informacijo. Pravica posredovanja informacije namreč pripada prvostopenjskemu organu. Razkritje informacij, ki jih zahteva prosilec s strani Pooblaščenca, bi tako pomenilo poseg v pravno varnost in pristojnost prvostopenjskega organa. Takšno stališče izhaja tudi iz 12. čl. ZInfP, ki strankam do pravnomočnosti odločbe Pooblaščenca prepoveduje pregled zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Po pravnomočnosti odločbe Pooblaščenca pa je vpogled omejen v obsegu, dovoljenim s pravnomočno odločbo Pooblaščenca
Na poziv Pooblaščenca je z dopisom z dne 5. 3. 2012 odgovoril en sindikat, ki je priglasil stransko udeležbo v postopku. Drugi sindikat pa se do izdaje te odločbe na poziv ni odzval, kar pomeni, da ni pridobil statusa stranskega udeleženca.
3. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Ker se organ do dokumentov, ki so predmet presoje, ni opredeljeval z vidika obstoja izjem, se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, predstavljajo katero izmed izjem, zaradi česar bi bilo treba dostop delno ali v celoti zavrniti.
Stranski udeleženec je v svojem odgovoru navedel, da ugotavlja, da zahtevana informacija ne predstavlja katere od izjem po določbi prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer pa posredovanju Pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, št. 801-3044/95 z dne 24051995, nasprotuje iz razloga, ker navedena pogodba ne predstavlja informacije javnega značaja. V navedenem primeru gre za pogodbo med sindikatom in delodajalcem, ki ima naravo zasebno- pravne (civilne) pogodbe in katera ne spada v delovno področje javnega organa. Skladno s sodbo UPRS, opr. št. I U 369/2010, je glede interpretacije pojma "delovno področje" iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, za uporabo tega pojma odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru Pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, št. 801-3044/95 z dne 24.05.1995, ni bila sklenjena z namenom izvrševanja javnih nalog in kot takšna, glede na navedeno stališče sodne prakse, ne predstavlja informacije javnega značaja. Zaradi navedenega stranski udeleženec Pooblaščencu predlaga, da zahtevo prosilca za posredovanje Pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, št. 801-3044/95 z dne 24.05.1995, v celoti zavrne, kot neutemeljeno.
Pooblaščenec se s stališčem stranskega udeleženca ne strinja iz razlogov, ki jih je navedel že v prvi točki obrazložitve te odločbe. Ob tem dodaja, da je treba pojem delovnega področja razlagati široko, saj je namen ZDIJZ, da se prosilcem omogoči čim širši dostop do informacij javnega značaja. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, ki je v sodbi številka: I Up122/2006 z dne 25.4.2007 navedlo, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa (tako tudi Priporočilo št. 2 (2002) Odbora ministrov državam članicam o dostopu do uradnih dokumentov in Obrazložitveni memorandum, sprejet v okviru Sveta Evrope z dne 21. 2. 2002). V obravnavanem primeru so predmet presoje informacije, ki so nastale na podlagi zakonske norme, ob tem pa so tudi po svoji vsebini povezane z delovnim področjem organa, saj z obstojem takšne pogodbe, ki jo predvideva zakon, organ kot delodajalec omogoča zaščito delavcem, da na ta način varujejo svoje pravice, zlasti na področju plač, delovne uspešnosti, delovnega časa, sistematizacije delovnih mest, itd. Slednje pa nikakor ni mogoče razlagati kot zasebnopravno delovanje organa, kar zatrjuje stranski udeleženec. Ravno nasprotno, gre za eno izmed pomembnih področij javnopravnega delovanja organa. Ob tem Pooblaščenec ugotavlja, da ima stranski udeleženec na svoji spletni strani pogodbo, ki je predmet zahteve prosilca, tudi javno objavljeno, zato je njegovo stališče, da naj Pooblaščenec pritožbo zavrne, nenavadno.
Pooblaščenec je vpogledal v pogodbi, ki sta predmet zahteve prosilca in ugotavlja, da sta navedena podpisnika pogodbe z imenom in priimkom ter funkcijo. Pooblaščenec pojasnjuje, da ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Varstvo po ZVOP-1 in posebnih predpisih tako uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t.i. varovane osebne podatke. V obravnavanem primeru ime in priimek ministra, kot podpisnika pogodbe, ne predstavlja varovanih osebnih podatkov, saj je na zahtevanih dokumentih naveden v okviru svoje funkcije, ki jo je opravljal v času sklenitve pogodbe. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov je 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatek, povezan z opravljanjem javne funkcije.
Glede imena in priimka drugega podpisnika pogodbe, ki je naveden v imenu pravne osebe – sindikata, pa Pooblaščenec ugotavlja, da gre za varovane osebne podatke. V skladu z določbami ZGD-1, ZPRS-1 in ZSReg kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti določenih osebnih podatkov zastopnikov, družbenikov, ustanoviteljev ali članov subjekta vpisa ali članov organa subjekta vpisa, za katere je vpis v javni register obvezen. Vendar v skladu z zakonodajo s področja gospodarskega prava ni pravne podlage za javno objavo oziroma obdelavo tistih osebnih podatkov oseb, ki ne sodijo med identifikacijske podatke v skladu z določbami ZSReg (glej 4. člen ZSReg v povezavi s 7. in 48.c členom ZSReg). Ker v obravnavanem primeru podpisnika zahtevane pogodbe ne predstavljata zgoraj naštetih funkcij oziroma nista razvidna iz javno dostopnih podatkov iz sodnega registra, gre za varovane osebne podatke, kar pomeni, da je v tem delu podana izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
4. Sklepno
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko proži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.svetovalka PooblaščencaInformacijski Pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka