Media d.o.o. - OŠ Kuzma
+ -Številka: 090-259/2011/3
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK
Prosilec je med drugim zahteval račune za vse artikle, namenjene higieni objektov in osebni higieni obiskovalcev, oskrbovancev in zaposlenih, ki jih je organ nabavil v letih 2010 in delno 2011. Organ je v tem delu zahtevi prosilca ugodil. Dobavitelj, na katerega so se nanašali računi, je kot stranski udeleženec vložil pritožbo zoper odločbo organa, saj naj bi zahtevani dokumenti predstavljali poslovno skrivnost. Pooblaščenec je pritožbo stranskega udeleženca zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo, saj zahtevana dokumentacija ne predstavlja poslovne skrivnosti.
ODLOČBA
Številka: 090-259/2011/3
Datum: 09. 01. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Media d.o.o., Prešernova 56, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju stranski udeleženec) z dne 11. 11. 2011 zoper odločbo organa Osnovna šola Kuzma, Kuzma 20, 9263 Kuzma (v nadaljevanju organ) št. 63/2011 z dne 27. 10. 2011, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba stranskega udeleženca zoper odločbo Osnovne šole Kuzma, št. 63/2011 z dne 27. 10. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
…………………………………………………… (v nadaljevanju prosilec) je na organ dne 17. 08. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje fotokopij:
a) prejetih faktur dobaviteljev vseh nabavljenih artiklov v letu 2010 in I-VI-2011, namenjenih higieni objektov (čistila, premazi za tla, čistila za kuhinje, čistilni pripomočki, vreče za smeti), iz katerih bo razvidna količina in cena navedenih artiklov);
b) prejetih faktur dobaviteljev vseh nabavljenih artiklov v letu 2010 in I-VI-2011, namenjenih osebni higieni obiskovalcev, oskrbovancev in zaposlenih (higienski papir, tekoča mila, servieti, plenice za otroke);
c) pogodb, sklenjenih z dobavitelji čistil, čistilnih pripomočkov, vreč za odpadke, higienskega papirja, tekočega mila in papirnatih serviet, na podlagi katerih so bili dobavljeni izdelki iz točke a in b v istem obdobju s priloženimi ceniki.
Organ je dne 02. 09. 2011 izdal sklep o podaljšanju roka za izdajo odločbe in še isti dan pozval stranskega udeleženca k izjasnitvi o obstoju morebitne poslovne skrivnosti.
Dne 20. 09. 2011 je organ prejel odgovor stranskega udeleženca in dne 27. 10. 2011 izdal odločbo št. 63/2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil.
Stranski udeleženec se je na odločbo organa dne 11. 11. 2011 pritožil, organ pa po prejemu pritožbe stranskega udeleženca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 24. 11. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ker prvostopenjski organ pritožbe ni posredoval prosilcu, je to dne 20. 12. 2011 storil Pooblaščenec, na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP. Pooblaščenec od prosilca v roku ni prejel nobenega odgovora.
Pritožba ni utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma stranski udeleženec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Stranski udeleženec se je v pritožbi pritožil le glede podatkov, za katere je organ odločil, da se posredujejo prosilcu. Pri tem je iz pritožbe mogoče razbrati, da se stranski udeleženec pritožuje le glede tistih dokumentov, ki se nanašajo nanj in ne na tretje pravne osebe, saj želi prekritje dokumentov zaradi varovanja svoje poslovne skrivnosti. Zato je Pooblaščenec presojal utemeljenost pritožbenih navedb le glede zahteve po dokumentih, ki se nanašajo na stranskega udeleženca in bi bili po odločbi organa posredovani prosilcu.
2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje in da zahtevana informacija obstaja, saj je organ Pooblaščencu skupaj s pritožbo posredoval tudi zahtevano dokumentacijo. Zato je v nadaljevanju Pooblaščenec ugotavljal obstoj morebitnih izjem pri dostopu do zahtevanih dokumentov.
3. Stranski udeleženci
V postopku dostopa do informacij javnega značaja na podlagi pisne zahteve mora organ, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa. V postopek mora torej pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku.
Pooblaščenec je ob pregledu dokumentacije ugotovil, da pritožba stranskega udeleženca ni bila posredovana prosilcu. Če organ, ki je izdal odločbo, pritožbe ne zavrže po 240. členu ZUP, jo glede na prvi odstavek 241. člena ZUP pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. V skladu s četrtim odstavkom 246. člena ZUP pa je organ druge stopnje, torej Pooblaščenec, dolžan poslati pritožbo v odgovor morebitnim strankam z nasprotnim interesom in jim določiti rok za odgovor, če tega ne stori organ prve stopnje. Ker v obravnavanem primeru organ prve stopnje tega niso storil, je Pooblaščenec dne 20. 12. 2011 poslal pritožbo stranskega udeleženca prosilcu v morebitni odgovor, da se izreče o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Pooblaščenec od prosilca v roku ni prejel nobenega odgovora.
4. Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ
Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre za prosto dostopne informacije ali pa je podana katerakoli od izjem od prostega dostopa.
4.1. Izjema poslovne skrivnosti
Stranski udeleženec se je v svoji pritožbi skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu omogočil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca (in se nanašajo na stranskega udeleženca), predstavljajo zatrjevano izjemo.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.
4.1.1. Subjektivni kriterij po ZGD-1
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.
Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.
Pooblaščenec je ob pregledu celotne dokumentacije ugotovil, da je stranski udeleženec sicer že dne 08. 01. 2009 izdal sklep o določitvi poslovne skrivnosti, vendar pa je ta sklep organu posredoval šele 14. 09. 2011, ko je izvedel, da prosilec zahteva predmetne dokumente. Ker je institut poslovne skrivnosti namenjen temu, da se zavaruje konkurenčno prednost podjetja, je povsem nelogično oz. v nasprotju s tem institutom, če določen podatek v času svojega nastanka ni označen kot poslovna skrivnost in je torej dostopen širšemu krogu, potem pa se ta isti podatek kasneje označi kot poslovna skrivnost. Glavna značilnost oz. bistvena sestavina poslovne skrivnosti je prav v tem, da je znana samo določenemu, omejenemu krogu ljudi od začetka nastanka in le takrat lahko te podatke označimo kot poslovna skrivnost. Ne pa naknadno, ko se pojavi nekdo, za katerega družba oceni, da ne želi, da bi videl njene dokumente. Varovanje poslovne skrivnosti z vidika subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 zahteva primarno aktivno ravnanje od tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa, določitev pogojev, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala in najbolj bistveno, da se s tem sklepom pravočasno seznanijo tudi subjekti oziroma osebe, ki so dolžne poslovno skrivnost družbe varovati. Šele nato lahko sledi zaveza organa po varovanju tako določene poslovne skrivnosti. Poleg tega se morajo vsi ponudniki, ki preko postopka javnega naročila želijo vstopiti v pogodbeno razmerje s subjekti javnega prava, zavedati možnosti, da pride do zahteve za vpogled v ponudbeno dokumentacijo, tako na podlagi ZJN-2, kakor tudi po določbah ZDIJZ. Ne gre za nekaj nepredvidljivega, na kar ponudniki ne bi mogli računati. Ravno nasprotno – osnovno vodilo postopka javnega naročanja je javnost postopka. ZJN-2 pa ob tem izrecno opozarja tudi na poslovno skrivnost, ki z vidika subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 zahteva primarno aktivno ravnanje od tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa in določitev pogojev na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala, šele nato lahko sledi dolžnost organa po varovanju tako določene poslovne skrivnosti. Dolžnost vsakega posameznega poslovnega subjekta je, da varuje svoje poslovne skrivnosti sam. V kolikor tega ni storil pravočasno, mora sam trpeti posledice svojega ravnanja. Kajti, če ponudnik sicer razpolaga z aktom o varovanju poslovne skrivnosti, vendar ga ne posreduje organu sočasno z informacijami, ki jih želi varovati kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, ne more pričakovati od organa, da bo takšne informacije na tak način obravnaval (tako izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009).
V danem primeru stranski udeleženec ob samem posredovanju podatkov organu ni predložil dokumenta, ki bi ustrezal zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, temveč je to storil šele potem, ko je izvedel, da prosilec zahteva predmetne dokumente. Pooblaščenec zato ugotavlja, da v konkretnem primeru subjektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti ni izpolnjen.
4.1.2. Objektivni kriterij po ZGD-1
Pooblaščenec je nadalje presojal, ali dokumenti, do katerih je organ prosilcu dostop dovolil in se nanašajo na stranskega udeleženca, predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZGD-1 (po objektivnem kriteriju).
Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Že iz samega odgovora stranskega udeleženca z dne 14. 09. 2011, na poziv organa z dne 02. 09. 2011, izhaja, da stranski udeleženec sam navaja, da je prosilec zahteval podatke, ki so dostopni v javnih evidencah in so torej javno objavljeni. Pooblaščenec zato ne vidi, kako bi lahko omogočanje dostopa do tistih zahtevanih dokumentov, ki so predmet pritožbe, povzročilo stranskemu udeležencu kakršnokoli gospodarsko škodo.
Poleg tega je treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni – gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. Pri tem se kot tak zakon (ki določa javnost določenih podatkov) v konkretnem primeru upošteva ravno ZDIJZ, ki v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V tesni zvezi z navedenim je določba drugega odstavka 22. člena ZJN-2, iz katere izhaja, da so javni podatki količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z javnim zavodom specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev (kot tudi organ navaja sam, gre v konkretnem primeru za porabo proračunskih sredstev), zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, katere izdelke je organ kupil in po kakšni ceni. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je organ opravil v okviru porabe javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z javnim zavodom, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.
Pooblaščenec je pregledal celotno predmetno dokumentacijo – torej vse račune, ki jih je v letih 2010 in 2011 (do meseca junija) organu za nabavo izdelkov, namenjenih higieni objektov in osebni higieni obiskovalcev, oskrbovancev in zaposlenih, izdal stranski udeleženec. Dokumenti vsebujejo osnovne podatke o naročniku (organu), dobavitelju (stranskemu udeležencu), ter podatke o nabavljenih artiklih, količini nabavljenih artiklov, cenah nabavljenih artiklov, datumu odpreme blaga ter končni ceni, ki jo je plačal organ za celoten nakup. Gre torej za podatke o tem, kaj, koliko, kdaj in po kakšni ceni je kupil organ od stranskega udeleženca. Pri tem je organ, kot tudi sam navaja v odločbi, za nakup porabil javna sredstva, saj nabavljeno blago potrebuje za svoje delovanje. Hkrati pa gre za dokumente, ki so (kot že navaja sam stranski udeleženec v odgovoru z dne 14. 09. 2011) javno objavljeni v javnih evidencah in so torej javnosti dostopni. Pooblaščenec tako ugotavlja, da tudi objektivni kriterij za obstoj poslovne skrivnosti glede predmetne dokumentacije ni izpolnjen.
Glede na vse navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da predmetni dokumenti stranskega udeleženca ne predstavljajo poslovne skrivnosti in torej glede njih ni podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
4.2. Izjema varstva osebnih podatkov
Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec ugotavljal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8. in 9. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec je pri pregledu predmetne dokumentacije ugotovil, da ta vsebuje navedbo imena in priimka direktorja stranskega udeleženca. Oba podatka sta v skladu z veljavno zakonodajo javno dostopna v poslovnem registru na spletnih straneh AJPES, zaradi česar ne gre za varovana osebna podatka. Posledično glede predmetne dokumentacije tudi ni podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
5. Zaključek
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da pritožba stranskega udeleženca ni utemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Osnovne šole Kuzma, Kuzma 20, 9263 Kuzma. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Maja Lubarda
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka