Prosilec - Občina Rače - Fram
+ -Številka: 090-301/2011/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je zahteval kopijo dela magnetograma oz. zvočnega posnetka seje občinskega sveta. Organ je zahtevo zavrnil, ker magnetograma ne poseduje. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da se je organ opredelil le do magnetograma, torej dobesednega zapisa zvočnega posnetka seje občinskega sveta, medtem ko se do prosilčeve zahteve do zvočnega posnetka seje sploh ni opredelil. Zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA
Številka: 090-301/2011/3
Datum: 06. 01. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………………………………………… (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. in 16. 12. 2011 zoper odločbo Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače (v nadaljevanju organ) št. 032-1/2011, z dne 12. 12. 2011, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi. Izpodbijana odločba Občine Rače-Fram, št. 032-1/2011, z dne 12. 12. 2011 se odpravi, in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 15. 11. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval:
1. kopijo dela magnetograma oz. zvočnega posnetka 8. seje občinskega sveta Občine Rače-Fram, ki je bila dne 15. 9. 2011, in sicer celotno besedilo 5. točke – vprašanja in pobude svetnikov ter 16. točke – razno.
2. kopijo dela magnetograma 9. seje občinskega sveta Občine Rače-Fram, ki je bila 7. 11. 2011, kjer so svetniki razpravljali o prosilcu, njegovem ugovoru, njegovih vprašanjih, ki jih je naslovil na občinsko upravo, pritožbah priseljencev, pobudi ge. …….. in ge. …….., da se prosilcu da možnost, da na izrečene očitke odgovori oz. pove, kaj sploh hoče, del, kjer so svetniki odločali o tem predlogu, in del, kjer so svetniki razpravljali o predlogu ge. ……. o analizi stanja oz. zavrnitvi analize na področju zagotavljanja predšolskega varstva.
Organ je dne 12. 12. 2011 izdal odločbo št. 032-1/2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker naj zahtevani magnetogram ne bi obstajal.
Prosilec se je na zgoraj navedeno odločbo pritožil dne 13. in 16. 12. 2011 in v pritožbi navedel, da organ v svoji odločbi napačno tolmači pojem magnetograma, saj gre za zvočni posnetek in ne za njegov prepis. Iz poslovnika občinskega sveta izhaja, da se seje občinskega sveta zvočno snemajo, zvočni posnetek oz. magnetogram pa se hrani skupaj z zapisnikom in gradivom seje v sejnem dosjeju. Posnetek je torej v času zahteve prosilca že obstajal.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 27. 12. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 05. 01. 2012 je organ Pooblaščencu posredoval še dodatno pisno pojasnilo, kjer je pojasnil, da magnetogram pomeni prepis zvočnega posnetka, organ pa razpolaga le z zvočnim posnetkom in ne njegovim prepisom - magnetogramom.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 15. 11. 2011 navedel, da zahteva posredovanje dela magnetograma oz. zvočnega posnetka seje občinskega sveta, organ pa je v odločbi z dne 12. 12. 2011 odločal le o magnetogramu in se do zahteve po zvočnem posnetku sploh ni opredelil. Organ sicer v svojem dopisu z dne 05. 01. 2011 pravilno navaja, da magnetogram pomeni dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, vendar pa iz zahteve prosilca jasno izhaja, da ta razume besedo magnetogram kot zvočni posnetek in ne kot prepis posnetka. Dvom, ki izhaja iz zahteve prosilca z dne 15. 11. 2011 (v smislu, ali prosilec zahteva dostop do zvočnega posnetka ali magnetogram), bi organ moral razčistiti pred izdajo izpodbijane odločbe, saj je očitno, da organ in prosilec zahteve nista enako razumela, zahteva pa obenem tudi ni dovolj vsebinsko jasna, da bi jo lahko Pooblaščenec vsebinsko obravnaval sam v pritožbenem postopku in o njej meritorno odločil. Pred izdajo izpodbijane odločbe bi organ moral prosilcu pojasniti, da pojma magnetogram in prepis zvočnega posnetka nista vsebinsko enaka ter ga pozvati, naj se opredeli katero informacijo želi – zvočni posnetek ali magnetogram, da bo zahtevo sploh lahko pravilno vsebinsko obravnaval.
Tako izhaja iz 18. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ v primeru, ko je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni. Rok ne sme biti krajši od 3 delovnih dni. Uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja, je dolžna prosilcu pri dopolnitvi zahteve nuditi pomoč. Prav tako tudi ZUP v 67. členu določa, da v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. Ob vsem tem pa je treba upoštevati tudi določbe 7. člena ZUP, po katerih morajo pri postopanju in odločanju organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. Pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu.
Glede na vse navedeno, bi moral organ, glede na nejasnost zahteve prosilca, le-tega pozvati, naj se izjasni, ali želi magnetograme ali zvočne posnetke seje, in mu pojasniti razliko med obema pojmoma. Če se prosilec na navedeno ne bi odzval, bi organ njegovo vlogo še vedno lahko obravnaval tako, da bi odločal tako o zahtevi po magnetogramu, kot tudi o zahtevi po zvočnih posnetkih sej. Prosilčeva vloga namreč ni tako nejasna, da se je ne bi dalo obravnavati brez njene dopolnitve.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da organ dejansko o zahtevi prosilca, ki se nanaša na zvočni posnetek seje, sploh ni odločil, obenem pa ga ni pozval k dopolnitvi zahteve, da bi razjasnil, kaj prosilec sploh zahteva. Niti iz izreka niti iz obrazložitve navedene odločbe namreč ni razvidna opredelitev organa do prosilčeve zahteve po zvočnih posnetkih sej. Pooblaščenec zato ugotavlja, da se odločba organa v tem delu ne da preizkusiti. Zaradi tega je obrazložitev izpodbijane odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni, ki ne omogoča preizkusa (7. točka drugi odstavek 237. člena ZUP), kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka in jo je zato treba odpraviti.
Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).
V skladu z 214. čl. ZUP mora tako vsebina obrazložitve odločbe vsebovati:
1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;
2. ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;
3. razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;
4. navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;
5. razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in
6. razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
Hkrati pa je treba upoštevati tudi 9. člen ZUP, po katerem mora organ, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Organ v prvostopenjskem postopku prosilcu kot stranki ni omogočil, da se izjasni o samem predmetu njegovega zahtevka. V skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Pooblaščenec je zaradi omenjenih kršitev pravil postopka, ki so bistvene, saj so vplivale na pravilnost odločitve, izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek, v katerem bo organ pri ponovnem odločanju moral upoštevati 67. ZUP, in pozvati prosilca k izjasnitvi o njegovem zahtevku. V kolikor prosilec ne bo dopolnil zahteve in pojasnil, ali želi le magnetograme ali zvočne posnetke seje, mora organ odločiti o obeh vrstah dokumentov.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker se organ do zahtevka po zvočnem posnetku seje sploh še ni opredelil, je Pooblaščenec ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje.
V ponovljenem postopku se je organ dolžan jasno opredeliti do pravice prosilca do pridobitve kopij zvočnih posnetkov sej občinskega sveta, natančno določiti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, nato pa natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo izjemo od dostopa in iz česa to izhaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena in da je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo z dne 12. 12. 2011, št. 032-1/2011 v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Maja Lubarda,
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar,
pooblaščenka