Prosilec - Inšpektorat za okolje in prostor
+ -Številka: 090-294/2011/10
Kategorije: Varstvo upravnega postopka, Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je zahteval dokument, iz katerega naj bo razvidno, kateri inšpektor je uvedel določen inšpekcijski postopek in na koga je bil postopek kasneje presigniran. Organ je izdal zavrnilo odločbo, pri čemer se je skliceval na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je iz računalniškega programa organa možno narediti izpis zaslonske slike, iz katerega izhajajo zahtevani podatki. Ker gre za javne uslužbence, ti podatki niso varovani osebni podatki. Organ pri sklicevanju na izjemo varstva upravnega postopka ni pojasnil, kako bi razkritje zahtevanih podatkov lahko vplivalo na izvedbo posameznega upravnega postopka. Organu tako v konkretnem primeru ni uspelo izkazati možnosti nastanka škode niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Pooblaščenec je zahtevi prosilca zato ugodil.
ODLOČBA
Številka: 090-294/2011/10
Datum: 5. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 12. 2011, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-18/2011-229 z dne 22. 11. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-18/2011-229 z dne 22. 11. 2011 se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
- Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa Lotus Notes, SPIS 4, za inšpekcijski postopek št. 06122-168/2010, iz katerega bo razvidno, kateri inšpektor je uvedel inšpekcijski postopek in kateri inšpektor trenutno vodi postopek;
- Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa Lotus Notes, SPIS 4, za inšpekcijski postopek št. 06122-203/2010, iz katerega bo razvidno, kateri inšpektor je uvedel inšpekcijski postopek in kateri inšpektor trenutno vodi postopek;
- Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa Lotus Notes, SPIS 4, za inšpekcijski postopek št. 06122-207/2010, iz katerega bo razvidno, kateri inšpektor je uvedel inšpekcijski postopek in kateri inšpektor trenutno vodi postopek.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 18. 10. 2011 naslovil zahtevo, da se mu posreduje fotokopijo dokumenta oziroma zapisnika, iz katerega je razvidno, kateri inšpektor organa je uvedel inšpekcijski postopek na Partizanski ulici v Ljubljani – Moste, kjer ima BASKO d.o.o. tri nelegalne gradnje. Dodatno prosilec še sprašuje, ali je predmetni inšpekcijski postopek vodila od začetka do danes ista oseba.
Organ je dne 25. 10. 2011 na pristojne osebe pri organu posredoval zaprosilo za podatke, kateri inšpektor je uvedel omenjeni postopek in ali postopek že od začetka vodi isti inšpektor. Dne 26. 10. 2011 je organ prejel odgovor s pojasnilom, da se zoper investitorja BASKO d.o.o. vodijo trije postopki, in sicer pod št. 06122-168/2010, 06122-203/2010 in 06122-207/2010.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-18/2011-229 z dne 22. 11. 2011, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ v odločbi navaja, da se zoper BASKO d.o.o. vodijo trije inšpekcijski postopki, ki še niso končani. Ker postopki gradbene inšpekcije niso zaključeni, bi izdaja zahtevanih listin in podatkov škodovala samim izvedbam teh upravnih postopkov. Pri odločitvi se organ sklicuje na 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Prosilcu organ še pojasnjuje, da inšpektorji lahko delujejo po celi Sloveniji in da ni nujno, da inšpekcijsko zadevo od začetka do konca vodi isti inšpektor. Za inšpekcijsko zadevo je namreč nepomembno, kateri inšpektor jo vodi.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 9. 12. 2011 vložil pritožbo na prvostopenjski organ, saj odločitev organa v izpodbijani odločbi smatra za napačno. Pooblaščenec je dne 19. 12. 2011 prejel dopis organa št. 090-18/2011-276 z dne 16. 12. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z namenom razjasnitve dejanskega stanja dne 14. 2. 2012 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP. Pooblaščenec je na ogledu in camera našel dokument, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilca. Pooblaščenec je namreč vpogledal v računalniški program organa »Lotus Notes, SPIS 4«, pod inšpekcijske postopke »Prostor«, v iskalnik pa najprej vnesel št. 06122-168/2010 (zadeva BASKO d.o.o.), kliknil za zadevo, s pritiskom na ikono »Posegi« (desno zgoraj) pa prišel do prikaza, iz katerega je razvidno, kateri inšpektor je postopek uvedel (oseba, ki je navedena pod poseg »Evidentiral«) ter na katerega inšpektorja je bil postopek kasneje presigniran oziroma kateri inšpektor trenutno vodi postopek (»Signirni znak« na levi strani zaslonske slike). S pritiskom na tipko »PrtSc«, ki se nahaja na računalniški tipkovnici, je Pooblaščenec nato naredil zaslonsko sliko prikaza, ki ga je prekopiral v wordov dokument in natisnil. Enak postopek je ponovil še v zadevah št. 06122-203/2010 in 06122-207/2010, ki se prav tako nanašata na zahtevo prosilca.
Pooblaščenec je dne 17. 2. 2012 prosilcu posredoval zapisnik o ogledu in camera, v katerem ga je pozval na morebitne ugovore oziroma nasprotne argumente oziroma da se pisno izreče o navedenih ugotovitvah Pooblaščenca.
Prosilec je dne 23. 2. 2012 na Pooblaščenca naslovil odgovor na poziv, pri čemer navaja, da nima pripomb na zapisnik.
Pritožba je utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Glede na to, da iz navedb organa izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar pa jih prosilcu ne želi posredovati, saj po njihovem mnenju obstaja ena izmed izjem (7. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ), zaradi obstoja katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do informacije javnega značaja, Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavlja, ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo pogoje za obstoj informacij javnega značaja in ali so glede dostopa do teh dokumentov resnično podane kakšne izjeme po 6. členu ZDIJZ.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Pooblaščenec je na ogledu in camera našel dokument, ki vsebinsko ustreza zahtevi prosilca. Gre namreč za zaslonsko sliko iz katere izhaja, kateri gradbeni inšpektor je uvedel inšpekcijski postopek in kateri inšpektor trenutno vodi postopek. Zaslonska slika je slika, ki predstavlja posnetek celega ali dela računalniškega zaslona. Zaslonska slika nastane s pritiskom na tipko na računalniški tipkovnici (»PrtSC«), pri čemer se nato zaslonsko sliko shrani v wordov dokument, ki omogoča, da se takšno sliko tudi natisne. Pooblaščenec pri tem ugotavlja, da zahtevani dokumenti prosilca obstajajo v obliki zaslonske slike, pri čemer se natis takšne slike ne šteje kot ustvarjanje novega dokumenta. Da izpis dokumenta v elektronski obliki ne predstavlja ustvarjanja novega dokumenta, izhaja tudi iz 2. odstavek 16. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacije javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05) ki določa, da če se informacija javnega značaja nahaja samo v elektronski ali samo v fizični obliki in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal obstoj morebitnih izjem pri dostopu do zahtevanih dokumentov.
4. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevani dokumenti predstavljajo navedeno izjemo.
4.1. Izjeme po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Skladno s 7. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen in sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme sta tako kumulativno potrebna dva pogoja:
- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Organ v izpodbijani odločbi ni pojasnil, kako bi razkritje podatka o tem, kateri inšpektor je uvedel postopek in kateri inšpektor trenutno vodi konkreten postopek, lahko vplivalo na izvedbo posameznega upravnega postopka. Organu tako v konkretnem primeru ni uspelo izkazati niti možnosti nastanka škode, niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je izjema po 7. točki 1. odstavka 6. čl. t.i. relativna izjema od prosto dostopnih informacij, pri čemer se v vsakem konkretnem primeru, da se dostop do zahtevane informacije lahko zavrne, zahteva obstoj konkretne in ne zgolj abstraktne možnosti nastanka škode. Tega pa organu v izpodbijani odločbi ni uspelo izkazati, zato Pooblaščenec zaključuje, da navedena izjema ni podana.
4.2. Ostale izjeme po ZDIJZ
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP presojal tudi, ali je podana še katera druga izjema od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ.
4.3. Izjeme po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je pri pregledu pridobljene dokumentacije, zaslonskih slik, ugotovil, da se v vseh dokumentih pojavljajo imena in priimki javnih uslužbence, ki so v postopku evidentirali kakršnekoli spremembe, med drugim presignirali zadeve iz enega inšpektorja na drugega, pri čemer so navedena tudi imena in priimki inšpektorjev. Imena in priimki inšpektorjev oziroma javnih uslužbencev sicer nedvomno predstavljajo njihove osebne podatke, vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Kot že navedeno, se namreč osebni podatki lahko obdelujejo, če za to obstaja ustrezna pravna podlaga. Pri tem Pooblaščenec opozarja na določbo 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz 1. odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke 1. odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Glede imen in priimkov javnih uslužbencev, navedenih v zaslonskih slikah, pa Pooblaščenec ugotavlja, da gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Upoštevaje navedeno osebni podatki posameznikov, ki so tako ali drugače po službeni dolžnosti sodelovale pri konkretnem postopku, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. V skladu s tem je Pooblaščenec zaključil, da ti podatki niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v le-teh ni tudi nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
5. Zaključek
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati zaslonske slike, ki se izpišejo, če v računalniški program organa »Lotus Notes, SPIS 4«, pod inšpekcijske postopke »Prostor«, v iskalnik vnesemo št. zadeve, s klikom na zadevo, pa se v zgornjem desnem kotu prikaže ikona »Posegi«. S klikom na ikono se izpiše prikaz, iz katerega je razvidno, kateri inšpektor je postopek uvedel ter na katerega je bil postopek kasneje presigniran oziroma kateri inšpektor trenutno vodi postopek. V skladu z izrekom te odločbe, je organ prosilcu tako v roku 31 dni od prejema te odločbe dolžan posredovati naslednje dokumente:
- Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa Lotus Notes, SPIS 4, za inšpekcijski postopek št. 06122-168/2010, iz katerega bo razvidno, kateri inšpektor je uvedel inšpekcijski postopek in kateri inšpektor trenutno vodi postopek;
- Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa Lotus Notes, SPIS 4, za inšpekcijski postopek št. 06122-203/2010, iz katerega bo razvidno, kateri inšpektor je uvedel inšpekcijski postopek in kateri inšpektor trenutno vodi postopek;
- Izpis zaslonske slike iz računalniškega programa Lotus Notes, SPIS 4, za inšpekcijski postopek št. 06122-207/2010, iz katerega bo razvidno, kateri inšpektor je uvedel inšpekcijski postopek in kateri inšpektor trenutno vodi postopek.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka