Prosilec - Občina Moravče
+ -Številka: 090-290/2011/8
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval podatke o neplačnikih komunalnih storitev, o osebah oproščenih plačila nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, originalni zapisnik seje občinskega sveta ter Uradni vestnik Občine Moravče. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, Pooblaščenec pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga z določenimi dokumenti in je v tem delu pritožbi ugodil. V preostalem delu pa je Pooblaščenec pritožbo zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in neobstoja informacije javnega značaja.
ODLOČBA
Številka: 090-290/2011/8
Datum: 3. 2. 2012
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče (v nadaljevanju organ), št. 050-0005/2011-6, z dne 21. 11. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, št. 050-0005/2011-6, z dne 21. 11. 2011 odpravi.
Delu zahteve prosilca iz prvega odstavka zahteve z dne 5. 10. 2011, ki se nanaša na zakonsko podlago, se ugodi tako,
- da se prosilcu posreduje napotilo na spletno stran:
- http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1690.html in
- http://www.moravce.si/dokin-11.dwm;
- da je organ dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v določbe prve in tretje alineje 41. člena ter določbe VI. Poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/1984 in 33/1989, Uradni list RS št. 24/1992 – odločba US in 29/1995-ZPDF).
Delu zahteve prosilca iz tretjega odstavka zahteve z dne 5. 10. 2011 se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v dokument »Seznam neplačnikov na dan 31. 12. 2009 (konto 1210 komunalne storitve)«, pri čemer je organ v seznamu dolžan prekriti:
- v celoti 2., 6., 7. in 8. stolpec,
- navedbo lokacije v 9. stolpcu pod številko poslovnega partnerja 2707, 5714, 7388, 1152417, 1152464 in 1152625 ter
- ime in priimek osebe, ki je dokument pripravila.
2. V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 5. 10. 2011 pri organu vložil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval vpogled v:
- podatke (dokumentacijo, zneske, datume od kdaj in kdo je podpisal sklep o oprostitvi in zakonsko podlago) oseb oproščenih plačevanja davka za nezazidana stavbna zemljišča;
- spisek občanov, ki ne plačujejo komunalnih storitev (smeti, vode), zneske, ki niso poravnani in od kdaj ne plačujejo;
- originalni zapisnik 48. seje Občinskega sveta z dne 16. 12. 1998 in Uradni vestnik Občine Moravče št. 7, letnik 1998, v katerem so objavljene spremembe statuta ter
- vse račune, ki so bili izdani in plačani za potovanje na S. Irsko.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 050-0005/2011-6, z dne 21. 11. 2011, s katero je zahtevo delno zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da se del zahteve prosilca, ki se nanaša na podatke o imenih oseb, ki so oproščene plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, zavrne zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Nadalje se zahteva prosilca po sklepih o oprostitvi zavrne iz razloga, ker organ z njimi ne razpolaga. Del zahteve prosilca, ki se nanaša na zakonsko podlago za oprostitev plačila nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega, se zavrne, ker zahtevana informacija ne spada v delovno področje organa. Organ je zahtevo prosilca iz drugega odstavka zahteve prav tako zavrnil iz razloga obstoja izjeme varstva osebnih podatkov, zahtevo iz tretjega odstavka zahteve pa iz razloga, ker organ ne razpolaga z originalnim zapisnikom in originalnim uradnim vestnikom. Organ je ugodil le zahtevi iz četrtega odstavka zahteve prosilca.
Prosilec se je zoper odločbo organa št. 050-0005/2011-6, z dne 21. 11. 2011 pritožil. Iz pritožbe izhaja, da se pritožuje zoper zavrnil del odločbe. Prosilec navaja, da je plačilo davka po Občinskem odloku obvezno plačati vsem lastnikom, ki imajo v Občini Moravče nezazidano stavbno zemljišče. Več kot očiten je javni interes, da v kolikor obstajajo osebe, ki so oproščene plačila, da tudi ostali občani Občine Moravče izvedo, kdo so te osebe in kakšen je način, da ta davek tudi ostali občani ne plačujejo. Prosilec navaja, da je pričakoval, da bo odgovor organa, da teh oseb ni, ker veljaven Občinski odlok velja za vse lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč brez izjem. Glede zahteve iz drugega odstavka zahteve prosilec navaja, da se pojavljajo govorice o neplačnikih in plačnikih pavšala in mu ni jasno, kdo lahko in kako se lahko plačuje vodarnina kar pavšalno, glede na to, da imajo vsi vodomere in ne obstaja Občinski odlok, ki bi to omogočal. Javnost je glede tega zainteresirana, da izve, po kakšnem kriteriju in kdo odloča, kdo lahko vodarino plača po pavšalu ali pa je plačila oproščen. Nadalje prosilec glede zavrnitve zahteve iz tretjega odstavka zahteve navaja, da organ zavrača vpogled v original zapisnika in uradnega vestnika iz leta 1998, ker gre za Statut občine Moravče in po informacijah se prikrivajo določeni členi Statuta.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-0005/2011-8, z dne 12. 12. 2011, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je z dopisom št. 090-290/2011/2, z dne 15. 12. 2011 na podlagi 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP organ pozval, naj mu nemudoma v izvorni obliki, brez prikritih podatkov, posreduje vse dokumente, ki jih zahteva prosilec v 1., 2. in 3. točki zahteve.
Organ je Pooblaščencu z dopisom št. 090-0005/2011-10 dne 21. 12. 2011 odgovoril in glede dokumentacije, ki se nanaša na oprostitev plačila davka za nezazidano stavbno zemljišče, navaja, da je pravna podlaga za oprostitev plačila Zakon o stavbnih zemljiščih – določbe prve in tretje alineje 41. člena ter določbe VI. Poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 18/1984, 33/1989 in 24/1992 – odločba US), Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/1997) ter Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče št. 3/2003). Glede sklepov o oprostitvi organ navaja, da organ nikoli ni izdajal nobenih sklepov o oprostitvi, zato jih tudi ne more posredovati. Prav tako organ ne razpolaga z nobenim seznamom, ki bi se nanašal na oprostitev plačila davka za nezazidana stavbna zemljišča. Nadalje organ glede 2. točke zahteve prosilca navaja, da seznama občanov, ki ne plačujejo komunalnih storitev (vode in smeti) nima, je pa za podatke zaprosil Javno komunalno podjetje Prodnik z dopisom št. 354-0086/2011 z dne 16. 12. 2011, ki s podatki razpolaga, vendar pa do dne 21. 12. 2011 organ zahtevanih podatkov ni prejel. Glede 3. točke zahteve prosilca organ ponovno navaja, da ne razpolaga z originali, Pooblaščencu pa je posredoval kopije zapisnika 48. seje Občinskega sveta Občine Moravče z dne 16. 12. 1998, Uradnega vestnika UV OM št. 7/98, vabila na 48. sejo in gradiva za 4. točko 48. seje občinskega sveta Občine Moravče.
Pooblaščenec je dne 16. 1. 2012 z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja in ugotovitve vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, opravil pri organu ogled in camera.
Pritožba je utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je z izpodbijano odločbo delno zavrnil zahtevo prosilca tako, da je v izreku izpodbijane odločbe navedel, da se zahteva prosilca delno zavrne.
V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZUP se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Nadalje šesti odstavek 213. člena ZUP določa, da mora biti izrek kratek in določen; če je potrebno, se lahko razdeli tudi na več točk. Izrek ali dispozitiv je najpomembnejši del upravne odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Pravnomočen postane namreč le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Zato je treba v samem izreku odločiti o predmetu postopka in vseh zahtevkih strank. Hkrati pa mora biti izrek jasen, kratek in določen, vendar kratkost ne sme iti na račun nedvoumnosti. Izčrpnosti je sicer mesto v obrazložitvi odločbe, ne v izreku. Kadar se odloča o več pravicah ali obveznostih, o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi, o več vprašanjih, o več zahtevkih, med katerimi se nekaterim ugodi in drugim ne, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen, saj iz izreka ni jasno razvidno, v kateri del zahteve prosilca je bil vpogled zavrnjen, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj je izrek tak, da ga ni mogoče preizkusiti. Bistvene kršitve postopka glede pomanjkljivosti izreka kot temeljnega elementa same odločbe pa so lahko sankcionirane že v samem pritožbenem postopku. Pooblaščenec je ugotovil, da so bila na prvi stopnji dejstva nepopolno ugotovljena, zato je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji najhitreje in najbolj ekonomično odpravil sam.
Iz pritožbe prosilca izhaja, da se pritožuje le zoper zavrnitev zahteve za vpogled v dokumente, ki so opredeljeni v prvem, drugem in tretjem odstavku zahteve prosilca. Glede na navedeno so predmet presoje tega pritožbenega postopka le dokumenti iz prvega, drugega in tretjega odstavka zahteve prosilca.
Nadalje iz pritožbe prosilca še izhaja, da zahteva objavo seznama neplačnikov komunalnih storitev, ki ne plačujejo več kot tri mesece, z navedenimi zneski in plačnikov pavšala. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec s pritožbo v tem delu razširil svojo zahtevo, zato se ta del šteje kot nova zahteva in ni predmet tega pritožbenega postopka. V zvezi z navedenim Pooblaščenec zgolj navaja, da ZDIJZ prosilcem ne daje pravno varovane pravice zahtevati od organa, da na svetovnem spletu objavi določene informacije javnega značaja.
2. Pojem informacije javnega značaja
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Informacije, ki jih zahteva prosilec, nedvomno izvirajo iz delovnega področja organa, zato je v nadaljevanju potrebno ugotoviti, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, in ali se te nahajajo pri organu v materializirani obliki.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Organ se v izpodbijani odločbi sklicuje na dejstvo, da ne razpolaga s sklepi o oprostitvi, ki jih prosilec zahteva v prvem odstavku svoje zahteve in z originalnim zapisnikom in uradnim vestnikom Občine Moravče, ki ju prosilec zahteva v tretjem odstavku svoje zahteve. Glede zavrnitve preostale zahteve iz prvega in drugega odstavka zahteve prosilca se organ sklicuje na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V odgovoru organa št. 090-0005/2011-10, z dne 21. 12. 2011 pa ta navaja, da prav tako ne razpolaga s seznamom, ki bi se nanašal na oprostitev plačila nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča in seznamom občanov, ki ne plačujejo komunalnih storitev (vode in smeti).
Glede na navedeno, da se organ sklicuje na dejstvo, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku razjasniti vprašanje, ali zahtevana informacija javnega značaja sploh obstaja. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Za razjasnitev dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 16. 1. 2012 pri organu opravil ogled in camera, o katerem je bil sestavljen zapisnik št. 090-260/2011/5, z dne 16. 1. 2012. Pooblaščenec je najprej ugotavljal razloge za protislovja glede razlogov za zavrnitev zahteve prosilca v obrazložitvi izpodbijane odločbe in kasneje v odgovoru organa št. 090-0005/2011-10, z dne 21. 12. 2011 in ugotovil, da je do protislovij prišlo zaradi nesporazuma glede zahteve prosilca znotraj občinske uprave.
Glede zahteve prosilca iz prvega odstavka zahteve je organ pojasnil, da sezname občanov za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ), ki zajema tako zavezance za plačilo za uporabo nezazidanega in zazidanega stavbnega zemljišča, pripravi podjetje Locus, prostorske informacijske rešitve, d.o.o. in ga posreduje DURS-u. DURS odloči o odmeri nadomestila NUSZ z odločbo, na katero imajo zavezanci možnost pritožbe. V primeru pritožbe, v kateri zahtevajo oprostitev plačila nadomestila NUSZ, DURS poziva organ za podajo mnenja na pritožbo. Organ poda mnenje, vendar ne dobi povratne informacije, kako je bilo odločeno. Torej organ ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na oprostitev plačila nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča.
Pooblaščenec je vpogledal v zadeve »Pritožba zoper odločbo NUSZ«, ki se nanašajo na podajo mnenja DURS-u in zadnji dokument v vseh zadevah je ravno dokument organa t.j. mnenje. Pooblaščenec je ugotovil, da se te zadeve nanašajo zgolj na zazidana stavbna zemljišča in ne na nezazidana stavbna zemljišča, ki so predmet zahteve in tega pritožbenega postopka. Prav tako je Pooblaščenec vpogledal v kopijo elektronskega sporočila podjetja Locus, prostorske informacijske rešitve, d.o.o. s seznamom, ki vključuje oprostitve NUSZ le za zazidana stavbna zemljišča.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na oprostitev plačevanja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih prosilec zahteva v prvem odstavku svoje zahteve z dne 5. 10. 2011, razen zakonske podlage. V podporo prepričanju Pooblaščenca, da verjame navedbam organa o neobstoju zahtevane informacije, je zlasti dejstvo, da je Pooblaščenec na ogledu in camera preverjal obstoj zahtevanih informacij in ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca iz prvega odstavka zahteve zavrnil iz napačnega razloga, ko se je skliceval na varstvo osebnih podatkov, namesto na neobstoj dokumentov.
Nadalje je Pooblaščenec preverjal obstoj dokumentov iz tretjega odstavka zahteve prosilca. Pri tem je Pooblaščenec izhajal iz dikcije prosilčeve zahteve, iz katere sledi, da želi vpogledati v »originalni« Uradni vestnik Občine Moravče št. 7, letnik 1998 in »originalni« zapisnik 48. seje Občinskega sveta z dne 16. 12. 1998. Pooblaščenec pojasnjuje pojem »original«, ki pomeni prvi, prvotni izvod listine. Na ogledu je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z originalnim zapisnikom 48. seje Občinskega sveta z dne 16. 12. 1998 in originalnim Uradnim vestnikom Občine Moravče št. 7, letnik 1998, v katerem so objavljene spremembe statuta, temveč le s kopijami le-teh. Namreč do leta 2006 arhiv pri organu ni bil urejen in zato organ v večini primerov ne razpolaga z originalnimi dokumenti pred letom 2006. Pooblaščenec je vpogledal v kopije zahtevanih dokumentov in ugotovil, da se Uradni vestnik Občine Moravče št. 7, letnik 1998 pri organu nahaja v obliki vezane knjige. Prav tako je Uradni vestnik za leto 1998 objavljen tudi na spletni strani organa.
Iz navedb organa v dopisu št. 090-0005/2011-10 dne 21. 12. 2011 in na ogledu izhaja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na oprostitev plačila nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča, ki jih prosilec zahteva v prvem odstavku zahteve, razen pravne podlage in z originalnim Uradnim vestnikom Občine Moravče št. 7, letnik 1998 in originalnim zapisnikom 48. seje Občinskega sveta z dne 16. 12. 1998, Pooblaščenec pa nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca iz prvega in tretjega odstavka zahteve ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, ki niso nastali oz. s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Ker je Pooblaščenec zaključil, da ne obstaja dvom v pravilnost te ugotovitve, se v konkretnem pritožbenem postopku zaradi neobstoja zahtevane informacije niti ni potrebno niti ni mogoče spuščati v presojo prosto dostopne narave posameznih podatkov, ki naj bi sestavljali zahtevano informacijo.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti iz prvega in tretjega odstavka zahteve prosilca z izjemo zakonske podlage ne obstajajo, organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno zahtevi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi.
Nadalje je Pooblaščenec na ogledu preverjal obstoj informacij javnega značaja, ki jih prosilec zahteva v drugem odstavku svoje zahteve, in sicer obstoj seznama občanov, ki ne plačujejo komunalnih storitev (smeti, vode) z zneski, ki niso poravnani in datumom, od kdaj ne plačujejo. Organ je na ogledu pojasnil, da razpolaga le s seznamom podjetja Prodnik d.o.o., v katerega je Pooblaščenec vpogledal in pridobil kopijo, medtem ko z drugimi seznami za druga leta ne razpolaga. Z vsemi zahtevanimi podatki razpolaga namreč podjetje Prodnik, Javno komunalno podjetje, d.o.o., katerega je organ z dopisom z dne 16. 12. 2011 zaprosil za posredovanje podatkov in slednji je dne 22. 12. 2011 odgovoril, da podatkov ne morejo posredovati, saj v konkretnem primeru ne nastopajo kot stranka v smislu določb ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da bi moral organ, na podlagi 20. čl. ZDIJZ, zahtevo prosilca iz drugega odstavka zahteve z dne 5. 10. 2011 odstopiti pristojnemu organu, podjetju Prodnik, Javno komunalno podjetje, d.o.o. V postopku je organ namreč navajal, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, obenem pa ni nobenega dvoma, kateri organ naj bi z informacijami razpolagal. Na podlagi ugotovitev v postopku je navedeno zahtevo prosilca podjetju Prodnik, d.o.o. odstopil Pooblaščenec, z dopisom št. 090-290/2011/7, z dne 30. 1. 2012.
Glede preostalega dela zahteve prosilca Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga z zakonsko podlago iz prvega odstavka zahteve prosilca in z dokumentom »Seznam neplačnikov na dan 31. 12. 2009 (konto 1210 komunalne storitve)«, ki se nanaša na zahtevo prosilca iz drugega odstavka zahteve. Ti dokumenti bodo predmet presoje z vidika obstoja izjem po prvem odstavku 6. člen ZDIJZ v nadaljevanju.
4. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti presojal, ali morebiti pri dokumentih, s katerimi organ razpolaga in so predmet tega pritožbenega postopka, obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Glede zahteve prosilca po zakonski podlagi za oprostitev plačila nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča Pooblaščenec ugotavlja, in tako navaja tudi organ v dopisu št. 090-0005/2011-10 dne 21. 12. 2011, da so pravna podlaga za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča določbe prve in tretje alineje 41. člena ter določbe VI. Poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča starega Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/1984 in 33/1989, Uradni list RS št. 24/1992 – odločba US in 29/1995-ZPDF), nov Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/1997 z vsemi spremembami in dopolnitvami) ter Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravče (Uradni vestnik Občine Moravče št. 3/2003), ki so že objavljene v uradnem glasilu (Uradnem listu SRS, Uradnem listu RS in Uradnem vestniku Občine Moravče) in prosto dostopne na svetovnem spletu. Glede na navedeno omenjene informacije javnega značaja ne predstavljajo nobene izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Zahtevi prosilca za vpogled v pravno podlago se ugodi na način, da se prosilcu v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja, napoti na spletno stran organa, kjer so objavljeni Uradni vestniki Občine Moravče. Torej, na spletni strani organa http://www.moravce.si/dokin-11.dwm je objavljen Uradni vestnik Občine Moravče za leto 2003 in v njem se pod št. 9 nahaja Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Moravče. Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/1997 z vsemi spremembami in dopolnitvami) je objavljen na spletni strani Registra predpisov Slovenije http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO1690.html.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga z določbami prve in tretje alineje 41. člena ter določbami VI. Poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/1984 in 33/1989, Uradni list RS št. 24/1992 – odločba US in 29/1995-ZPDF) v fizični obliki, zato je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v določbe prve in tretje alineje 41. člena ter določbe VI. Poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/1984 in 33/1989, Uradni list RS št. 24/1992 – odločba US in 29/1995-ZPDF).
Na ogledu je Pooblaščenec pridobil dokument »Seznam neplačnikov na dan 31. 12. 2009 (konto 1210 komunalne storitve)«, ki se nanaša na zahtevo prosilca iz drugega odstavka njegove zahteve in je predmet presoje izjeme varstva osebnih podatkov v nadaljevanju.
4.1 Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Po pregledu dokumenta »Seznam neplačnikov na dan 31. 12. 2009 (konto 1210 komunalne storitve)« je Pooblaščenec ugotovil, da je seznam v obliki tabele, ki jo sestavlja devet stolpcev, in sicer:
1. stolpec: poslovni_partner, ki vsebuje številko poslovnega partnerja;
2. stolpec: naziv_pp, ki vsebuje ime in priimek;
3. stolpec: opis, ki vsebuje številko odjemnega mesta, mesec in letnico,
4. stolpec: datum_dokumenta;
5. stolpec: znesek_odprto;
6. stolpec: naslov;
7. stolpec: postna_st, ki vsebuje poštno številko;
8. stolpec: kraj;
9. stolpec: opomba izterjava, ki vsebuje razloge (npr. opomin, opomin pred odklopom vode, opomin pred izvršbo za smeti, izvršba).
3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1). Namen ZVOP-1-UPB1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1-UPB1).
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1-UPB1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevani seznam ugotovil, da le-ta vsebuje imena in priimke ter naslove fizičnih oseb, ki so v zamudi s plačilom komunalnih storitev, ter ime in priimek osebe, ki je dokument pripravila. Pri teh podatkih gre nedvomno za osebne podatke, saj je posameznik na podlagi imena, priimka in naslova enostavno določljiv. Razkritje takšnega podatka torej pomeni kršitev ZVOP-1, kar pomeni, da je podana izjema od dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec se v pritožbi sklicuje na porabo javnih sredstev, zato se bo Pooblaščenec opredelil tudi do tega. Določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Namen te določbe je med drugim slediti načelu transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev. V zadevnem primeru ne gre za podatek o porabi javnih sredstev. Pri utemeljevanju slednjega se je Pooblaščenec oprl na določbe 20. in 21. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 20/06-ZNOJF-1, v nadaljevanju ZRacS-1), ker ZDIJZ ne opredeljuje pojma javna sredstva. Prvi odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da Računsko sodišče revidira poslovanje uporabnikov javnih sredstev, iz petega odstavka istega člena, ki določa, kdo so uporabniki javnih sredstev po ZRacS-1, pa je moč razbrati, katera sredstva predstavljajo javna sredstva. Peti odstavek 20. člena ZRacS-1 določa, da je po ZRacS-1 uporabnik javnih sredstev:
1. pravna oseba javnega prava ali njena enota;
2. pravna oseba zasebnega prava, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
- da je prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije;
- da je gospodarska družba, banka ali zavarovalnica, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež;
3. fizična oseba, če zanjo velja vsaj eno od naslednjega:
- prejela pomoč iz proračuna Evropske unije, državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti;
- da izvaja javno službo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije.
Pooblaščenec je zavzel široko razlago porabe javnih sredstev in kljub temu ugotovil, da v zadevnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev in torej ne pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Neplačnikov komunalnih storitev ni mogoče šteti med porabnike javnih sredstev, zato v tem delu tudi nimajo zmanjšane varovane zasebnosti. Navedeno pomeni, da so navedbe prosilca v tem delu neutemeljene.
Glede na navedeno podatki o imenu in priimku ter naslovu oseb, ki so v zamudi s plačilom komunalnih storitev ter podatek o imenu in priimku osebe, ki je dokument pripravila, predstavljajo izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z izbrisom osebnih podatkov na način kot izhaja iz izreka te odločbe, postanejo ti podatki anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo podatkov se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika (več o tem glej Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, urednica in redaktorica Nataša Pirc Musar, Ljubljana 2006, komentar k 13. člen ZVOP-1).
Organ je dolžan v skladu z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, prosilcu omogočiti vpogled v »Seznam neplačnikov na dan 31. 12. 2009 (konto 1210 komunalne storitve)«, na način kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, saj so bila v postopku prve stopnje nepolno ugotovljena dejstva in storjene bistvene kršitve pravil postopka. Pooblaščenec je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP postopek dopolnil, odpravil pomanjkljivosti ter s svojo odločbo odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka