Prosilka - Meli center Repče, Zavetišče Meli Trebnje
+ -Številka: 090-286/2011/5
Kategorije: Stroški
Številka: 090-286/2011/5
Datum: 5. 3. 2012
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 2 7. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. in 3. odstavka 251. člena v povezavi z 258. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 20. 6. 2011 …. (v nadaljevanju prosilka) zoper sklep z dne 6. 6. 2011, številka: 01-023/2011 MELI CENTRA REPČE d.o.o., Zavetišča Meli Trebnje, Repče 10, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi. Sklep MELI CENTRA REPČE d.o.o., Zavetišča Meli Trebnje z dne 6. 6. 2011, številka: 01-023/2011, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O B R A Z L O Ž I T E V:
Prosilka je dne 6. 8. 2010 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je od organa zahtevala poročilo organa občini Škofljica za leto 2010.
Organ je dne 20.12.2010 prosilki izstavil predračuna v višini 231,96 EUR za strošek odbiranja informacij iz »spremne knjige psi in mački«.
Ker prosilka zneska v predvidenem roku ni poravnala, je organ dne 6. 6. 2011 izdal sklep o ustavitvi postopka št. 01-023/2011.
Prosilka je dne 21. 6. 2011 na Pooblaščenca vložila pritožbo, v kateri je navedla, da se pritožuje zaradi višine predračuna, saj poročilo posamezni občini obsega največ šest strani, zato je znesek previsok in neutemeljen, račun pa ni specificiran.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 22. 6. 2011, številka: 0900-141/2011/2 pritožbi odstopil organu, da opravi preizkus pritožb in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Organ je pritožbi prosilke kot neutemeljeni, vendar dovoljeni, pravočasni in vloženi s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 24. 10. 2011 poslal v odločanje Pooblaščencu.
Pooblaščenec je dne 31. 1. 2012 organu poslal poziv za dodatna pojasnila v zadevi, odgovor organa pa je Pooblaščenec prejel dne 13. 2. 2012.
Pritožba je utemeljena.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodijo tudi zavetišča, v delu v katerem opravljajo javno službo. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec v konkretnem primeru, izpolnjujejo vse navedene kriterije za informacijo javnega značaja.
Pooblaščenec poudarja, da ni nobenega dvoma, da lahko organ v skladu s 34. členom ZDIJZ prosilcu zaračuna stroške posredovanja zahtevane informacije, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. V 1. odstavku 35. člena ZDIJZ je določeno, da Vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je Vlada v Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005 in 119/2007, v nadaljevanju Uredba) v 19. členu predpisala okvirni cenik za posredovanje informacij javnega značaja, ki je splošen in velja za vse zavezane organe. Vsak posamezen organ pa lahko, v skladu s 3. odstavkom 19. člena Uredbe v povezavi s 35. členom ZDIJZ, za storitve, ki niso naštete v splošnem ceniku, pridobi svoj stroškovnik, ki ga mora potrditi oziroma dati soglasje ministrstvo, pristojno za upravo. Pri tem je organ dolžan, v skladu s 36. členom ZDIJZ, svoj stroškovnik iz 35. člena ZDIJZ objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Če organ ne ravna v skladu z navedeno zakonsko določbo, in ne objavi stroškovnika v svojem katalogu informacij javnega značaja, ne more od prosilca zahtevati plačila stroškov po stroškovniku, saj je slednje v nasprotju s pravno varnostjo in načelom zakonitosti. Organ je tudi dolžan prosilca opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij.
Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Polog oz. predujem je institut, ki ga lahko organ uporabi v fazi do izdaje odločbe oz. posredovanja informacij javnega značaja. Polog služi organu kot neko zagotovilo, da njegovo delo (odbiranje, izvedba delnega dostopa in posredovanje informacij javnega značaja), v kolikor je zahteva obsežna, ne bo odveč, v primeru, da bi si prosilec zaradi velikih stroškov na koncu premislil. Pri pologu pa mora organ prosilca opozoriti na posledice, če polog ne bo plačan v določenem roku, kar pomeni, da bo izdan sklep o ustavitvi postopka. Po posredovanju informacij organ v skladu z Uredbo obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s 1. odstavkom 20. člena Uredbe. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec plača razliko.
ZDIJZ pritožbe zoper zahtevo za vnaprejšnji polog posebej ne predvideva, vendar, kot izhaja iz sodbe Upravnega sodišča št. IV U 109/2009-8 z dne 14. 1. 2011, je treba glede vseh vprašanj, ki niso določena v ZDIJZ, subsidiarno uporabiti določbe ZUP, saj gre za upravni postopek. ZUP pa nas zaradi specifike postopka zaračunavanja posredovanja informacij pripelje zgolj do smiselne uporabe 3. odstavka 115. člena ZUP, ki se nanaša na založitev izdatkov za izvedbo dokazov, npr. založitev stroškov za dokazovanje z izvedencem ali prihodom prič ipd. V skladu z ZUP organ v takem primeru s sklepom določi, da naj stranka založi znesek. Smiselno se torej v postopku po ZDIJZ takšna zahteva za vnaprejšnji polog šteje za sklep. Kot izhaja iz prvega odstavka 258. člena ZUP, je zoper sklep dovoljena pritožba samo takrat, kadar je z zakonom izrecno tako določeno. Sklepe, zoper katere ni dovoljena pritožba, lahko glede na četrti odstavek istega člena izpodbijajo prizadete osebe v pritožbi zoper odločbo, razen, če je pritožba zoper sklep s tem zakonom izključena. Zoper sklep o založitvi stroškov – zahtevo za vnaprejšnji polog, ZUP ni predvidel posebne pritožbe, ampak je le-ta možna zoper končno odločbo. Če torej prosilec ne plača vnaprejšnjega pologa, zavezani organ izda sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega je na podlagi navedenega možna pritožba na Pooblaščenca.
V konkretnem primeru je organ na podlagi navedenih določb ZDIJZ in Uredbe, ob ugotovitvi, da bodo stroški posredovanja informacij v konkretnem primeru presegali znesek 83,46 EUR, od prosilke zahteval vnaprejšnji polog ocenjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij t.j. odbir informacij javnega značaja - poročilo občini Škofljica za leto 2010. Pri tem je organ predračun št. 03/2010 z dne 20. 12. 2010 specificiral:
- 10 ur odbir informacij javnega značaja – poročilo Občini Škofljica 2009 - 192 eur.
- 4. kos fotokopija A4 – 0.24 eur,
- Poštno pošiljanje 1.06 eur
Skupni znesek z DDV je 231,96 eur.
Pooblaščenec ugotavlja, da se je organ v izstavljenem predračunu skliceval na stroškovnik, ki ga ima objavljenega na svoji spletni strani, saj je v predračunu zaračunal strošek dela, ki ga sicer Uredba ne predvideva. Iz objavljenega stroškovnika izhaja, da velja od 28.10.2010. Pooblaščenec je pri Ministrstvu za javno upravo RS izvedel, da je organ z vlogo z dne 6. 7. 2010 zaprosil za soglasje k stroškovniku. Soglasje k Ceniku za stroške posredovanja informacij javnega značaja pa je Ministrstvo za javno upravo RS izdalo dne 10. 11. 2010. Navedeno pomeni, da organ razpolaga z veljavnim stroškovnikom od 10. 11. 2010 dalje, ob predpostavki, da je tudi primerno dostopen prosilcem. Ker je prosilka vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dne 6. 8. 2010, torej v času, ko organ ni razpolagal z veljavnim stroškovnikom, potrjenim s strani ministrstva pristojnega za javno upravo, slednji ne more predstavljati zakonite podlage za zaračunanje stroškov prosilki v konkretnem primeru. Dejstvo, da je organ izdal predračun v času, ko je stroškovnik že veljal, ne more biti razlog, da bi ga lahko šteli za zakonitega pri odločanju o zahtevi z dne 6. 8. 2010. V skladu z načelom zakonitosti in pravne varnosti v upravni zadevi je temelj odločanja predpis, ki velja v času odločanja pri organu prve stopnje. Slednje je v skladu z 22. čl. Ustave RS, ki ureja enako varstvo pravic, da je torej vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic pred organom, ki odloča o njegovih pravicah. Tudi načelo enakosti pred zakonom po 14. čl. Ustave RS zahteva, da organ, ki odloča, uporabi za različne stranke, ki so pravico uveljavljale v istem časovnem obdobju, enak predpis. To je tudi del načela pravne države po 2. čl. Ustave RS, ki vključuje tudi načelo utemeljenih pričakovanj. Organ je bil dolžan o zahtevi po ZDIJZ odločiti v roku 20 delovnih dni. Edini predpis, ki je veljal v času odločanja v zvezi s stroški posredovanja informacij javnega značaja, je bila Uredba, zato je lahko samo slednja predstavljala zakonito podlaga za odločanje o stroških. Organ je zahtevi za dostop do informacij javnega značaja odločal preko roka, ki ga določa zakon, kar pa ne more biti v škodo prosilke.
Glede na navedeno je prosilka utemeljeno verjela in pričakovala, da ji organ lahko zaračuna zgolj stroške po ceniku iz Uredbe, kar je v danem primeru tudi edino zakonito, seveda ob predpostavki, da bi jo organ predhodno obvesti o plačilu stroškov. Zato so pritožbene navedbe, s katerimi prosilka zatrjuje, da so bili stroški posredovanja informacij, ki izhajajo iz izstavljenega predračuna, zaračunani v nasprotju z določbami ZDIJZ, utemeljene.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilki zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja v nasprotju s predpisi, veljavnimi v času odločanja, zaradi česar organ ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja kot izhajajo iz predračuna št. 03/2010 z dne 20. 12. 2010.
Organ tako po presoji Pooblaščenca ni izkazal, da je imel v času odločanja, kot ga določa ZDIJZ (20 delovnih dni), že veljavno potrjen stroškovnik, na podlagi katerega je bil izdan predračun št. 03/2010 z dne 20. 12. 2010. Nezakonit obračun stroškov (ki jih prosilka ni založila) pa nikakor ne more predstavljati zakonite podlage za izdajo sklepa o ustavitvi postopka. V postopku na prvi stopnji je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, zato je potrebno izpodbijan sklep odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilke z dne 6.8.2010 odločiti v roku 30 dni, pri čemer glede zaračunavanja stroškov prosilki ne sme zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja po stroškovniku, ki je stopil v veljavo 10. 11. 2010.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka