Prosilec - Študentska organizacija Slovenije
+ -Številka: 090-268/2011/3
Kategorije: Osebni podatek, Javni uslužbenci in funkcionarji
POVZETEK
Prosilec je zahteval vpogled v dokumentacijo izbrane kandidatke na razpisu za varuhinjo dijakovih pravic glede kompetenc, izkušenj, referenc in programa. Prosil je tudi za obrazložitev kriterijev, ki so odločilno vplivali na izbor kandidatke. Organ je zahtevo zavrnil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku primarno ugotovil, da je Dijaška organizacija Slovenije, ki je vodila razpis za varuha dijakovih pravic, stalni projekt ŠOS in torej del organizacijske strukture ŠOS, zato sama ne more biti zavezan organ po ZDIJZ, temveč deluje v okviru organa. To pomeni, da z dokumenti, s katerimi razpolaga Dijaška organizacija Slovenije, razpolaga tudi organ. Pooblaščenec je odločil, da je organ dolžan prosilcu omogočiti vpogled v Prijavo kandidatke za varuha dijakovih pravic oktobra 2010 in v Zapisnik redne seje Predsedstva DOS z dne 21.10.2010, v točko Ad 4. v.d. Varuh dijakovih pravic, v obliki delnega dostopa.
ODLOČBA
Številka: 090-268/2011/3
Datum: 5. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 13.12.2010, Študentske organizacije Slovenije, Dunajska 51, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se odločba z dne 13.12.2010, Študentske organizacije Slovenije, odpravi. Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v:
- Prijavo kandidatke za varuha dijakovih pravic oktobra 2010, s tem, da je organ dolžan prekriti naslednje informacije:
- naslov, telefonsko številko, e-naslov,
- celoten prvi odstavek,
- v četrtem odstavku celotno šesto, sedmo, osmo in deveto vrstico (od vključno besede, ki se začne na »OBČ« do vključno besede, ki se konča z »NJA«).
- Zapisnik redne seje Predsedstva DOS z dne 21.10.2010, v točko Ad 4. v.d. Varuh dijakovih pravic, s tem, da je organ dolžan prekriti celoten prvi odstavek, razen imena in priimka izbrane kandidatke.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 2. 12. 2010 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer vpogled v dokumentacijo izbrane kandidatke na razpisu za varuhinjo dijakovih pravic glede kompetenc, izkušenj, referenc in programa. Prosil je tudi za obrazložitev kriterijev, ki so odločilno vplivali na izbor kandidatke.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 13. 12. 2010, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ v uvodu povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da z zahtevanimi podatki in informacijami ne razpolaga, zaradi česar jih prosilcu ne more predložiti. Dijaška organizacija Slovenije (v nadaljevanju: DOS) je formalno in organizacijsko povsem ločena od ŠOS-a, in sicer do te mere, da DOS ni podvržen nikakršnim pravilom dokumentiranja in shranjevanja dokumentov v okviru ŠOS. ŠOS torej ne hrani dokumentacije, ki se nanaša na delovanje DOS in do te dokumentacije nima dostopa. ŠOS po nobenem notranjem aktu tudi nima pravice, da bi od DOS-a zahteval predložitev zahtevane dokumentacije, zaradi česar prosilcu za dostop do informacij ne more ugoditi. Podredno pa je organ še dodal, da se del podatkov, ki jih zahteva prosilec in se nanašajo na kompetence, izkušnje, reference in program izbrane kandidatke za v.d. varuhinje dijakovih pravic, nanaša na osebne podatke kandidatke, ki so varovani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Posledično to pomeni, da so ti podatki izjema po 6. členu ZDIJZ in jih organ ne bi smel posredovati niti v primeru, da bi z njimi razpolagal.
Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 29. 12. 2010 pri Pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je Pooblaščenec z dopisom z dne 5. 1. 2011, številka: 092-244/2010/2 odstopil organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Prosilec je v pritožbi povzel odločitev organa, nato pa navedel, da je odločitev organa v nasprotju z odločbo Pooblaščenca z dne 1. 12. 2010, št. 090-213/2010.
Na odstop pritožbe Pooblaščenca je organ odgovoril z dopisom z dne 17. 1. 2011, v katerem je navedel, da ne more slediti napotilu Pooblaščenca, da naj preizkusi pritožbo, saj ni zavezan organ po ZDIJZ. Ob tem je še dodal, da je o tem obvestil tudi prosilca, da Študentska organizacija Slovenije ni organ, ki bi bil v skladu z določbami ZDIJZ zavezan posredovati informacije javnega značaja prosilcem. Organi, ki so zavezani ravnati po določbah ZDIJZ in so taksativno našteti v 1. odstavku 1. člena ZDIJZ, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi). Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ni nič od zgoraj naštetega in ni javni organ, prav tako pa ne izdaja dokumentov in pravnih aktov, ki bi ustvarjali ali posegali v pravice in obveznosti različnih subjektov. To dejstvo izhaja iz statusa ŠOS-a, ki je demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje. Status ŠOS-a določa Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 v nadaljevanju: ZSukS) ter Študentska ustava (Uradni list RS, št. 105/02, v nadaljevanju:ŠU). ŠOS je nastal na podlagi postopka samoorganiziranja študentov, kateremu je dal zakon samo normativni okvir. Iz Študentske ustave jasno izhaja, da je ŠOS demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje. ŠOS je torej stanovska organizacija, ki deluje v interesu ožje družbene skupine, in sicer študentov in ne v splošnem interesu. Še več, dejstvo je, da se splošni interes pogosto razlikuje od interesa, ki ga zastopa ŠOS. 2. člen Zakona o skupnosti študentov (ZskuS) določa, da »se v Študentsko organizacijo združujejo študentje zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov, solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb ter opravljanja zadev iz državne pristojnosti, ki so dane Študentski organizaciji Slovenije z javnim pooblastilom«. Iz te določbe povsem jasno izhaja, v kakšen namen je ustanovljena Študentska organizacija Slovenije. Nedvomno ni ustanovljena v javnem interesu, ampak predvsem v namenu varovanja in uveljavljanja skupinskih interesov študentov. Nadalje to zelo jasno izhaja iz 5. člena ZSkuS, ki določa dejavnost študentskih organizacij. V okviru osmih dejavnosti, ki jih navaja zakon, ni zaslediti niti ene, ki bi se odvijala v javnem interesu, ampak so vse uperjene izključno v varovanje in uresničevanje interesov študentov. Enako velja tudi za dvanajst dejavnosti iz 15. člena ŠU.
ŠOS tudi ni financiran iz sredstev organov Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prav, prav tako ti organi ne opravljajo nadzora nad poslovanjem ŠOS-a. ŠOS tudi nima upravljavskega ali nadzornega odbora, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava. Zaradi vseh naštetih argumentov ŠOS ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, kakor tudi ni naročnik po ZJN-2 ali ZJNVETPS. Na podlagi navedenega je Študentska organizacija Slovenije zahtevek prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnila. Na podlagi vsega zapisanega je potrebno zaključiti, da za razkritje zahtevanih podatkov in dokumentov, ni pravne podlage. ŠOS ob tem še dodaja, da je Ministrstvo za finance, ki je pristojno za presojo statusa javnega naročnika, odločilo, da ŠOS ni javni naročnik po nobenem od zakonov s področja javnega naročanja. Ker ZJN-2 status javnega naročnika ureja še bolj strogo, kot ZDIJZ ureja status zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja, je treba zaključiti, da ŠOS v nobenem pogledu ne sodi v kategorijo zavezancev, zaradi česar tudi ni dolžen posredovati informacij javnega značaja. Podredno je organ pojasnil, da je prosilec zahteval podatke, ki se nanašajo na Dijaško organizacijo Slovenije, zaradi česar organ ne razpolaga s podatki in dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je formalno in organizacijsko povsem ločena od ŠOS-a, in sicer do te mere, da DOS ni podvržen nikakršnim pravilom dokumentiranja in shranjevanja dokumentov v okviru ŠOS. ŠOS torej ne hrani dokumentacije, ki se nanaša na delovanje DOS in do te dokumentacije nima dostopa. ŠOS po nobenem notranjem aktu tudi nima pravice, da bi od DOS-a zahteval predložitev zahtevane dokumentacije, zaradi česar prosilcu za dostop do informacij ne more ugoditi.
Pritožba je utemeljena.
1. Organ je kot oseba javnega prava zavezan delovati po ZDIJZ
V dopisu z dne 17. 1. 2011 je organ obširno pojasnjeval, da ni zavezan organ po ZDIJZ. Od takrat so se okoliščine spremenile, saj je bila sprejeta odločitev Upravnega sodišča RS (sodba št. U 260/2008-11), zlasti pa odločitev Vrhovnega sodišča RS (sodbo št. X Ips 318/2010, z dne 6. 7. 2011), iz katere izhaja, da je Študentska organizacija Univerze v Mariboru pravna oseba javnega prava in kot taka zavezana delovati po določbah ZDIJZ. Ker je Študentska organizacija Slovenije krovna organizacija, v okvir katere sodijo njene organizacijske oblike (ena izmed njih je tudi Študentska organizacija Univerze v Mariboru), je nedvomno tudi sama pravna oseba javnega prava in je dolžna ravnati skladno z določbami ZDIJZ. Tudi organ je na svoji spletni strani dne 4. 10. 2011 objavil, da bo ŠOS začel delovati v skladu z določbami ZDIJZ. ŠOS je tako sprejel sklep, s katerim se je ŠOS zavezal k posredovanju informacij javnega značaja v skladu z določbami ZDIJZ. Ti ukrepi predstavljajo začetek prenove ŠOS v smeri še bolj transparentnega delovanja in uspešnejšega zagovarjala stališč in interesov študentov.
Glede na navedeno se Pooblaščenec ni posebej opredeljeval do statusa organa, saj je navedena dilema, kot rečeno, z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS odpravljena. Organ je pravna oseba javnega prava in kot tak zavezan za dostop do informacij javnega značaja. Podanih je namreč več elementov, ki organ opredeljujejo kot pravno osebo javnega prava: organ ni organiziran v nobeni od statusnopravnih oblik, v katerih lahko obstajajo osebe zasebnega prava, organ je nosilec javnega pooblastila, cilji in dejavnosti organa so izrazito javnopravne narave, organ pa posredno, preko javne dajatve, ki je regulirana s strani države, pridobiva sredstva iz republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Vsi navedeni elementi kot celota opredeljujejo organ kot pravno osebo javnega prava.
2. Pojem informacije javnega značaja
Informacija javnega značaja je po določilu 1. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Ker je organ v dopisu z dne 17. 1. 2011 izključno pojasnjeval, da ni zavezanec po ZDIJZ, podredno pa, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, saj jih ima Dijaška organizacija Slovenije, ki je vodila razpis za varuha dijakovih pravic, je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike.
Pooblaščenec primarno ugotavlja, da je Dijaška organizacija Slovenije, ki je vodila razpis za varuha dijakovih pravic, stalni projekt ŠOS in torej del organizacijske strukture ŠOS, zato sama ne more biti zavezan organ po ZDIJZ, temveč deluje v okviru organa. To pomeni, da z dokumenti, s katerimi razpolaga Dijaška organizacija Slovenije, razpolaga tudi organ. Zato so povsem neutemeljene navedbe organa, da do zahtevane dokumentacije nima dostopa.
DOS je demokratično organizirana stanovska organizacija dijakov v Republiki Sloveniji, ki združuje vse slovenske dijakinje in dijake ter zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje. Dijaška organizacija Slovenije deluje v skladu z načeli demokratičnosti, transparentnosti, solidarnosti, ekonomičnosti in javnih koristi. DOS sestavljajo Parlament, Svet, Predsedstvo in Predsednik. V okviru DOS deluje tudi Varuh dijakovih pravic, na katerega se lahko obrne vsak dijak. Najvišji akt je Statut Dijaške organizacije Slovenije. V 24. členu Statuta je med drugim določeno, da Svet Dijaške organizacije Slovenije na predlog predsedstva imenuje varuha dijakovih pravic. Glede na navedeno zahtevana informacija nedvomno sodi v delovno področje organa v okviru njegovega stalnega projekta DOS.
Pooblaščenec je dne 7.11.2011 organ pozval, da posreduje celotno dokumentacijo, ki je predmet zahteve z dne 25.10.2010: dokumentacijo izbrane kandidatke na razpisu za varuha dijakovih pravic leta 2010 glede kompetenc, izkušenj, referenc in programa ter obrazložitev kriterijev, ki so odločilno vplivali na izbor kandidatke.
Dne 16.11. 2011 je organ Pooblaščencu posredoval: prijavo za varuhinjo dijakovih pravic izbrane kandidatke, zapisnik redne seje DOS z dne 21.10.2010 ter celotno korespondenco med prosilcem in DOS.
Pooblaščenec je vpogledal v posredovano dokumentacijo in ugotavlja, da so v prijavi kandidatke za varuha dijakovih pravic leta 2010 zajete informacije, ki so predmet zahteve glede kompetenc, izkušenj, referenc in programa, seveda v obsegu informacij, ki jih je navedla kandidatka. V zapisniku 2. redne seje Predsedstva Dijaške organizacije Slovenije z dne 21. 10. 2010 so pod točko Ad 4- V.d. Varuh dijakovih pravic, navedeni razlogi za odločitev o izboru kandidatke, kar Pooblaščenec ocenjuje, da sodi pod zahtevo prosilca v zvezi z obrazložitvijo kriterijev, ki so odločilno vplivali na izbor kandidatke. Organ drugih informacij, ki bi ustrezale zahtevi prosilca, nima. Pooblaščenec pa tudi ne vidi utemeljenih razlogov, da organu ne bi verjel, saj predpisa Statut DOS in Odlok o Varuhu dijakovih pravic ne predvidevata obstoj drugih dokumentov.
Ker torej organ z zahtevanimi informacijami razpolaga in se te nahajajo v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.
3. Izjema po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi podredno oprl na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Prijava kandidatke za varuha dijakovih pravic v letu 2010
Dokument, ki je predmet zahteve, je v zvezi s postopkom imenovanja Varuha dijakovih pravic. V skladu s 7. členom Odloka o Varuhu dijakovih pravic varuha imenuje oz. potrdi Svet Dijaške organizacije Slovenije, na podlagi predloga predsedstva. V konkretnem primeru so bili v javnem razpisu z dne 1. 10. 2010 navedeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, in sicer:
- ob izvolitvi ali imenovanju morajo biti polnoletni/-e,
- ob izvolitvi ali imenovanju morajo imeti status dijaka ali študenta v skladu z zakonodajo,
- ne smejo biti člani organov političnih strank ali njihovih podmladkov,
- morajo poznati problematiko na področju dijakovih pravic,
- morajo biti pripravljeni na resno in odgovorno delo,
- priporočene so izkušnje na področju dela z dijaki.
Kandidati so morali izpolniti razpisni obrazec, priložiti potrdilo o šolanju, opis morebitnih delovnih izkušenj, opis vizije in ciljev opravljanja del na funkciji varuha dijakovih pravic, življenjepis. V življenjepisu naj bi kandidat/-ka navedla svoje izkušnje, hobije, redno in dodatno izobraževanje in ostale podatke, ki so po kandidatovem/-kinem mnenju pomembni.
Pooblaščenec ugotavlja, da zaradi navedenega dokument »Prijava kandidatke za varuha dijakovih pravic« vsebujejo vrsto osebnih podatkov kandidata: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, prebivališče, telefon, E-pošta, podatki o šolanju, delovne izkušnje, hobiji.
Zato je Pooblaščenec presojal, ali je podana izjema po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UBP; ZVOP-1).
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke 1. odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Na podlagi podatkov, ki so navedeni v dokumentu, je oseba nedvomno določljiva.
Ker gre v obravnavanem primeru za javni razpis imenovanja varuha dijakovih pravic, ki v okviru organa, konkretneje v okviru DOS, opravlja neke vrste javno funkcijo - strokovni sodelavec, zadolžen za zaščito pravic dijakov in druge naloge, ki mu jih naloži predsedstvo ali Predsednik Dijaške organizacije Slovenije, ime in priimek izbranega kandidata za varuha zagotovo ne sodi med varovane osebne podatke. Slednji podatek o vsakokratnem varuhu dijakovih pravic je tudi prosto dostopen na spletni strani organa, kar je povsem razumljivo, saj šele objava tega podatka, da takšni funkciji pomen in vrednost. Na ta način so dijaki obveščeni kdo opravlja to funkcijo oziroma, na koga se lahko obrnejo za pomoč. Prav tako ne sodijo med varovane osebne podatke navedbe izbranega kandidata v prijavi, ki se nanašajo na opis morebitnih delovnih izkušenj, kompetenc, izkušnje, reference in program, saj jih je kandidat na podlagi javnega razpisa moral navesti v kandidaturi in izkazujejo primernost kandidata za opravljanje navedene funkcije.
Ker je prosilec zahteval dostop zgolj do zgoraj navedenih podatkov, se Pooblaščenec ni posebej opredeljeval do ostalih informacij, navedenih v prijavi (naslov, datum rojstva, kraj rojstva, prebivališče, telefon, E-pošta, podatki o šolanju, hobiji), saj niso predmet zahteve. Organ je zato dolžan prosilcu posredovati prijavo v obliki delnega dostopa, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Torej zgolj tiste informacije, ki so predmet zahteve.
Zapisnik redne seje Predsedstva DOS z dne 21.10.2010 v točki Ad 4. v.d. Varuh dijakovih pravic
Postopek imenovanja Varuha dijakovih pravic je urejen v 7. členu Odloka o delovanju varuha dijakov, ki določa, da predsednik izda javni razpis. Varuha pa imenuje oz. potrdi Svet Dijaške organizacije Slovenije, na podlagi predloga predsedstva. V konkretnem primeru Svet DOS ni bil konstituiran, zato varuha ni mogel imenovati. Glede na navedeno je Predsedstvo na seji dne 21. 10. 2010, pod točko Ad 4. v.d. Varuh dijakovih pravic, izbralo in potrdilo v.d. varuhinjo. Predstavniki predsedstva DOS smiselno enako kot varuh dijakovih pravic opravljajo neke vrste javno funkcijo v okviru DOS, kar pomeni, da njihova imena in priimki ne sodijo med varovane osebne podatke. Navedeni podatki so tudi prosto dostopni na spletni strani organa. Na seji predsedstva so v okviru svoje funkcije izrazili svoja stališča in sprejeli odločitev v postopku javnega razpisa, zaradi česar prav tako ne moremo govoriti o varovanih osebnih podatkih. Navedene informacije izkazujejo razloge za sprejem odločitve o izbiri najprimernejšega kandidata za varuha, kar je nedvomno povezano z opravljanjem tako funkcije predsedstva kakor tudi s funkcijo varuha dijakovih pravic, ki delujeta javno v interesu vseh dijakov. V okviru navedene točke so poimensko navedeni vsi prijavljeni kandidati, kar pa ni predmet zahteve prosilca, zato se Pooblaščenec do teh informacij ni posebej opredeljeval.
Organ je tako dolžan prosilcu omogočiti vpogled v točko Ad 4. v.d. Varuh dijakovih pravic zapisnika redne seje Predsedstva DOS z dne 21.10.2010, s tem, da je dolžan prekriti celoten prvi odstavek, kjer so poimensko navedeni prijavljeni kandidati, kar ni predmet zahteve, razen ime in priimek izbrane kandidatke.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
Iz obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka