Prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor
+ -Številka: 090-265/2011/13
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK
Prosilec je od organa zahteval zapisnike ogleda in zaslišanja stranke iz določenega inšpekcijskega spisa. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentom res ne razpolaga, prav tako pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi od njega to zahtevala. Pooblaščenec tudi ni videl razloga, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, vendar jih prosilcu ne želi posredovati, saj mu je organ posredoval dokumente, s katerimi je razpolagal. Pritožbo prosilca je Pooblaščenec tako zavrnil.
ODLOČBA
Številka: 090-265/2011/13
Datum: 19. 12. 2011
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi …. (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-44/2011-29 z dne 11. 11. 2011, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-44/2011-29 z dne 11. 11. 2011 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 3. 10. 2011 na organ naslovil dopis, v katerem navaja, da je gradbeni inšpektor območne enote Koper, pisarna v Sežani, dne 9. 2. 2006 zoper Lovsko družino »Gaberk« iz Divače uvedel inšpekcijski postopek zaradi nelegalno zgrajenih objektov, ki so jih zgradili na kmetijskem zemljišču parcele št. 1627/1 k.o. Povir, katera je predmet postopka vračanja nacionaliziranega premoženja AS Povir. V zvezi s tem prosilec, kot upravičenec in stranka v postopku vračanja nacionaliziranega premoženja AS Povir, zahteva, da mu organ posreduje fotokopije dokumentov iz inšpekcijske zadeve št. 356-008/2006:
1. Zapisnik inšpekcijskega pregleda na zemljišču parcele št. 1627/1 k.o. Povir, kjer stojijo nelegalno zgrajeni objekti, opravljenega v mesecu februarju 2006;
2. Pojasnilo oz. zapisnik z izjavo zavezanca v zvezi s predmetom nadzora, na dan zaslišanja starešine LD dne 13. 3. 2006;
3. Zapisnik ponovnega inšpekcijskega pregleda na zemljišču parcele št. 1627/1 k.o. Povir, kjer stojijo nelegalno zgrajeni objekti, opravljenega dne 30. 7. 2009;
4. Pojasnilo oz. zapisnik z izjavo zavezanca v zvezi s predmetom nadzora na zaslišanju starešine dne 11. 1. 2010.
Organ je dne 25. 10. 2011 na območno enoto Koper, pisarna v Sežani, naslovil dopis, v katerem jim je posredoval zahtevo prosilca in jih pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov, saj spis v elektronski obliki ne obstaja.
Dne 7. 11. 2011 je organ s strani območne enote Koper, pisarna v Sežani, prejel skenirane dokumente iz omenjenega spisa, skupaj s pojasnilom, da v mesecu februarju 2006 ni bil opravljen noben inšpekcijski pregled, takrat je bila samo evidentirana prijava.
Organ je o zahtevi prosilca nato odločil z odločbo št. 090-44/2011-29 z dne 11. 11. 2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. V odločbi organ navaja, da se prosilcu posredujejo fotokopije uradnega zaznamka z dne 13. 3. 2006 ter zapisnika z dne 30. 7. 2009 in 11. 1. 2010. Dne 13. 3. 2006 je bil namreč napisan uradni zaznamek in ne zapisnik oz. pojasnilo zavezanca. Prosilcu pa se ne posreduje kopije zapisnika inšpekcijskega pregleda, opravljenega v februarju 2006, ker ta dokument ne obstaja. Inšpektor območne enote Koper je namreč pojasnil, da v februarju 2006 v tem postopku ni bil opravljen noben inšpekcijski pregled, zato zahtevani dokument ne obstaja.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 25. 11. 2011 vložil pritožbo na prvostopenjski organ, ker mu organ ni posredoval zahtevanih informacij; fotokopijo zapisnika prvega inšpekcijskega pregleda opravljenega v mesecu februarju 2006, ter fotokopijo zapisnika z izjavo zavezanca na dan zaslišanja starešine LD dne 13. 3. 2006 in ker informacije, s katerimi ga je organ seznanil (uradni zaznamek št. 356-008/2006 z dne 13. 3. 2006, listina z dne 30. 7. 2009 in zapisnik z dne 11. 1. 2001) niso informacije, ki jih je zahteval. Prosilec dodatno navaja, da je fotokopijo zapisnika prvega inšpekcijskega pregleda na zemljišču parcele št. 1627/1 k.o. Povir opravljenega v februarju 2006 in kopijo zapisnika z izjavo zavezanca v zvezo s predmetom nadzora na dan zaslišanja starešine LD g. Andreja Silo dne 13. 3. 2006 zahteval od organa že dne 29. 6. 2011. Organ je prosilcu z odločbo št. 090-44/2011-4 z dne 5. 7. 2011 zahtevo za posredovanje zahtevanih dokumentov zavrnil, z obrazložitvijo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker se spis v fizični obliki nahaja na Upravnem sodišči RS, zaradi vložene tožbe, v elektronski obliki pa se spis ne vodi. Prosilec iz navedenega sklepa, da zahtevani informaciji obstajata. Dne 4. 8. 2011 je organ prosilčevo zahtevo odstopil v pristojno reševanje Upravnemu sodišču RS, katero je zahtevi z odločbo št. 020501/2011-47 z dne 25. 8. 2011 delno ugodilo. Zavrnilo mu je namreč posredovanje kopije zapisnika prvega inšpekcijskega pregleda opravljenega v mesecu februarju 2006 in kopijo zapisnika z zaslišanja starešine LD z dne 13. 3. 2006, z obrazložitvijo, da sodni spis št. 501/2010 teh dveh dokumentov ne vsebuje. Pojasnili gradbenega inšpektorja v odločbi z dne 5. 7. 2011 in odločbi z dne 11. 11. 2011 sta po mnenju prosilca različni. Prosilec je prepričan, da zahtevani dokumenti obstajajo in da inšpektorat z njimi razpolaga, vendar mu jih ne želi posredovati, zato da člani AS Povir ne izvejo, kaj je bilo ugotovljeno pri opravljanju inšpekcijskega pregleda oziroma, ali je koča na zemljišču parcele št. 1627/1 k.o. Povir zgrajena v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004, v nadaljevanju ZGO-1-UPB1). Prosilec namreč navaja, da je gradbeni inšpektor prvi inšpekcijski pregled opravil že v mesecu februarju 2006, ko je uvedel postopek po uradni dolžnosti in dne 13. 3. 2006 tudi zaslišal starešino LD, kar izhaja iz zapisnika, ki ga je prosilec prejel, v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZUP. Glede listine (zapisnik) z dne 30. 7. 2009 pa prosilec navaja, da se ne more strinjati, da je napisan v skladu z ZUP, saj v njem ni navedena številka spisa, kraj in čas opravljenega pregleda, sedež organa in priimek ter ime uradne osebe, ki je listino napisala. V listini tudi ni navedeno, kaj je bilo pri pregledu ugotovljeno v zvezo s predmetom inšpekcijskega pregleda. Prosilec tudi navaja, da listina ni podpisana s strani uradne osebe, ki je dejanje opravila.
Pooblaščenec je dne 30. 11. 2011 prejel dopis organa št. 090-44/2011-32 z dne 29. 11. 2011, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, mora razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval oziroma informacije, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, zato je dne 30. 11. 2011 organ pozval k posredovanju celotne dokumentacije iz inšpekcijskega spisa št. 356-008/2006.
Organ je Pooblaščencu dne 7. 12. 2011 posredoval celotno zahtevano dokumentacijo inšpekcijskega spisa št. 356-008/2006.
Pritožba ni utemeljena.
1. Predmet presoje Pooblaščenca
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Pojem informacije javnega značaja
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen ZDIJZ). Organ v konkretnem primeru v skladu s 1. členom ZDIJZ nedvomno spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja.
ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Če organ zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Pooblaščenec poudarja, da organ zahtevo zavrne tudi v primeru, če zahtevana informacija ne obstaja oziroma če organ z zahtevano informacijo ne razpolaga.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).
Organ je v konkretni zadevi dostop do informacij zavrnil, saj po njegovem mnenju niso izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ker zahtevane informacije ne obstajajo.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Ker se je organ skliceval na to, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zahteva in pritožba prosilca pa izhajata iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku treba najprej razjasniti vprašanje, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga oziroma ali zahtevani dokument pri organu obstajajo.
3. Obstoj informacije javnega značaja
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo, kot to pravilno navaja tudi organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegovih zahtev, saj je zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval zahtevan zapisnik z dne 30. 7. 2009, zapisnik z dne 11. 1. 2010 ter uradni zaznamek, ki je nastal na dan zaslišanja starešine LD dne 13. 3. 2006, saj je bil o zaslišanju starešine zaveden uradni zaznamek in ne zapisnik, kot to navaja prosilec.
Glede na navedbe prosilca in na podlagi dopisa organa št. 356-008/2006 z dne 7. 1. 2010, iz katerega je razvidno, da se je inšpekcijski postopek v konkretni zadevi začel po uradni dolžnosti, pa Pooblaščenec tudi ne vidi razloga, da ne bi verjel navedbam organa, da v februarju 2006, ko je bil postopek začet, ni bil opravljen ogled na zemljišču parcele št. 1627/1 k.o. Povir, kjer stojijo nelegalno zgrajeni objekti, na podlagi katerega bi nastal zahtevan zapisnik, saj za začetek postopka po uradni dolžnosti ni potreben in tudi ni zakonsko določeno, da je potrebo opraviti ogled predmeta postopka.
Pooblaščenec je tudi pregledal celotno dokumentacijo spisa št. 356-008/2006, ki mu jo je organ posredoval dne 7. 12. 2011, iz katere prav tako ni razvidno, da bi zahtevana dokumenta obstajala, vendar ju organ prosilcu ne želi posredovati.
Glede navedb prosilca, da zapisnik z dne 30. 7. 2009 ni napisan v skladu z ZUP in ne vsebuje vseh zakonsko določenih sestavin, pa Pooblaščenec ugotavlja, da se v konkretnem primeru presoja obstoj posameznega dokumenta in ali konkretni dokument predstavlja informacijo javnega značaja, ne glede na to, v kakšni obliki se dokument nahaja. Pooblaščenec namreč ni pristojen za presojanje, ali posamezni dokumenti vsebujejo vse, po ZUP-u, določene sestavine. Nadzor nad pravilno uporabo ZUP-a namreč izvaja Inšpektorat za javno upravo.
Glede na navedeno Pooblaščenec ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oziroma v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga.
Pri tem Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
4. Zaključek
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokumenti, ki so predmet obravnavane pritožbe, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-44/2011-29 z dne 11. 11. 2011, kot neutemeljeno zavrnil.
Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Pooblaščenec je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokumenti ne obstajajo.
Pooblaščenec tudi meni, da že iz same dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo prosilca, izhaja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj je zahtevi prosilca delno ugodil. Glede na navedbe in po pregledu celotne originalne dokumentacije pa Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Peršin, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka